Šov romane famile tari mahala Kiseljak ko pašipe tari Tuzlaso dživdinen sine ko barake dengje lenge khera. O finansiripa akale kherengje dengje arka i Europakiri Unia, i austrisko organizacia Hilfswerk thaj i diz Tuzla, prekal i incijativa taro organiyacia e Romengiri so kerel koordinacia bašo afisali e romane entitetske an i Bosna.
Premal olengere lafia panda taro 2008 berš počmingja o tamikeriba kherenge bašo Roma, akava berš 6 romane familie ka ovel olen ple khera, thaj majlačho dživdipa. Odova ka sikavel i negativno tendenciapremal i romani populacia. Kana khuvel pe ko odola romane mahale, sikavel pe jekh majbaro kvaliteti dživdipaske.
O khera so ka len si jekh romani familia, šehidia, a o javer pandž si familie taro demobilizirime askeria thaj socijalno kategoria familie. I Tuzla akale aktea sikavel kaj mangel permanentno te faisalkerel o problemia so isi e Romen tari akaja komuna. Ko jekh tari organizacia notirinen kaj dena sa baši majšukar edukacia e Romane čhavenge, thaj akana 700 romane čhave si konektirime an o edukaciakoro procesi, prekal 200 agokregje maškarutni škola, thaj 8 Roma keren buti ki tuzlansko policia sar policajcia, so si raritetno egzampli an i Bosna.
80 romane čhave so džan ki škola,sar šukar sikle lena em stipendie. Ki diz Tuzla isi momentalno thaj 5 romane studentia so si ko Univerziteti a maškar olende isi so studirinen medicina. Ko jekh havljaren kaj ko avutno peridoi ki romani mahala Javuš ko Srebrenik ka startujnel thaj rekonstrukcia em sanacia e kherenge, panjeskiri kanalizacia lovencar so si dende bašo proektia upral Romano minjoriteti ko akava kotor tari Bosna.
