O adalati an i germansko diz Luneburg adaltekrgja ko 2014 berš e nekanutne protire an o nacistikano logori "Aušvic" e 94 beršengere Oskar Groning ko štar berš phanlipa.
O Groning sine pendžardo sar " "O lileskoro legarutno - pisari taro Aušvic" , thaj si hravljardo sar došalo sebepi so lelja than an o " leibe thaj evidencia plesutne imoteske" e phanlenge kana aven sine an o logori.
Ko thavdipa e proceseske ov arakhel pe sine kaj na kergja khanči bilačhipa, nikaste na mudargja, numa vakergja kaj si le "moralekiri doš" sa okoleske so ulo an o Aušvic.
Oleskere avukatia vakeren sine kjaj o Groning " na sine kotor taro kerdo genocidi" numa e germaniakoro adalati ačhilo ki pli avgo pozicia kaj ov ple bukjaja kergja ikeriba e logoreske.
O adaltkeriba taro Groning kote pakjala pe kaj si maškar o agorutne upral o nekanutne nacistia kergja bare polemike an i Germania.
Kerel pe lafi dali valjani sine te džal an o phanlipa, sebepi oleskere berša, thaj trubul li te adalatkeren pe odola sar so si oleskiri rolja kote sine le "minorno rola" an i implementacia e genocideske.
Ko jekh intervju ko 2005 berš o Oskar Groning vakergja kaj dikhlja o gasno komore thaj o krematpriumi.
O logoro " Aušvic" si kerdo an o 1940 berš salde nekobor masekoja pali okupacia e Polskake thaj starti taro Dujto lumiakoro maripa. Ko vakti kana phanlilo, pandž berš palo odova o logori sine ko 40 km2 . Odothe sine mudarde jekh milioni polsko thaj europakere Jaudie, likvidirime baro numero Roma, Poljakia, rusko skeri, invalidia hednikepirime manuša disidentia thaj homoseksualcia.