I emancipacia na nakhavel thaj e Romane džuvlja kana kerel pe lafi bašo jerikano jekh a jekhipa thaj mariba bašo majlačho socioekonomikano statuso . Trujal o but egzistencionalno pučiba so astarel e džuvlen thaj e čhien taro akava etnikumi ko mariba bašo egaliteti e muršencar ola si astarde taro dukhavno thaj tromalo „tradicionalno“ familiarno terori. 

„O moldipa e romane jekhinake limitirinela e Romane džuvlja ko olakoro alusar" thaj " Tiukno si o suportho so resel i Romani džuvli ko tikjariba o nivelo familiarno teroro" si duj importantno teze so ko nakhlo masek sine debata sar kotor e proektoske " Ov kotor tari i jekhin - debatirin".

Akala konkluzno pučiba so sine debata i Tanja Krstevska, Almira Fasli, Arif Ademi, Cveta Angelova thaj Ornela Gani sar afirmativcoa, thaj i Ferida Asanovska, Ajdžan Malikoska, Džengis Beriša, Muhamed Etem thaj Nadir Usain sar negacisko timo.

O persone so lele than an i debata dengje pire propozaloa odoleske so trubul te kerel pe tari rig e romnengiri , o NGO sektori thaj i them resarinaja te tikjnaren pe o limitiriba so dikhlja pe kaj nane hari thaj te na mukhen pe agjaar te oven bisterde.

O terne an i debata bičhavgje zoralo mesažo kaj o tradicionalno moldipa so si pendžarde i romani jekhin so ko desave situacie si stereotipno , ola palem "legarenae Romane džuvlen ko majteluno nivelo taro sasoitno dživdipa a o familiarno teroro so resel majminimalno jali formalno suporto an o lil seriozno pozicionirinela pe ko majteluni linia e sistemeske an o dživdipa.

I Romani mahala 6 de Majo an i diz Amadora trujal o kerde protestoa e dizutnengoro anglal duj berša i Komuna angja decizia te peraven pe. Taro paše 3000 Roma akana odothe ačhile paše salde deš familie.

I komuna odothe iklili sar viktoriali rig. Ola na dengje ni alternativno faisali jali aver opcia, numa ko odola tikne khera čhivge liloro ko udar kote sine hramosardo : " Trubul te peravel pe".

"Akala manuša našti te dživdinen majodorig ko asavke šartia . thaj našti te oven bizo khera urpal piro šero" vakerel pe ko beršeskoro raporto taro Amnesti Internejšnal, havljardo an o nakhlo štartodi.

An o trin riga liparde e Portugaliake - o raporto analizirinela sine o situacie an o 159 thema - ko jekh notirime o bilačhe dživdipaskere šartia e Romenge , extra ko than Tores Vedrass , kote o nevo govermenti anel desave neve programe.

Akava si problemo so sine an o fukuso ka nakhlo raporto thaj ko jekh si notirime e policiakoro terori jali o kerdo rasizmo mujal i Romani jekhin an i Protugalia.

Link: http://visao.sapo.pt/actualidade/portugal/2018-02-22-Africanos-e-ciganos-vivem-em-condicoes-degradantes-em-Portugal-denuncia-a-