O rodaripa taro percepcie taro dživdipaskoro standardi taro MCMS thaj i Televizija Telma sikavel kaj 3/4 taro dizutne (75,0%) dikhena pe korkoro kaj an o avgo jekvaš taro basamako taro jekh dži ko 10. Numa isi optimizmo odolea so 48,1% taro anketirime dikhen pe ko dujto jekvaš ko basamako palo pandž berša. I edukacia thaj o beršipa taro anketirime sine presia an i percepcia thaj odoleske okola so si len majuči edukacia thaj o majterne si majoptimistia an i percepcia taro dživdipaskoro standardi.

O bukjarnipa ko murša si majučeste (50,9%) tari okoja ko džuvlja (33,3%). Majbaro numero taro bukjarne si an o beršipa 30 thaj 49 berša. So legarel pe dži ko love ¼ taro dizutne nane len plata, thaj maškar olende o džuvlja si (31,7%) numa o murša (19,2%), etnikane Albancia (38,4%)numa o etnikane Makedoncia (20,0%) thaj o terne ko berša taro 18 dži ko 29 berša (39,4%). 

Majbut taro jekvaš (52,6%) but phareste šaj jali našti te mukhen peslke o standardi , a 12,8% šaj te ovel olen majučo standardi. Okola so našti resen peske o standardi majbaro numero si o Albancoa (39,4%) diferencijaja taro Makedoncia (17,6%), thaj okola so isi len majteluni edukacia. 

Link: https://www.mcms.mk/mk/vesti-i-javnost/vesti/2078-zhivotniot-standard-e-losh-ama-gragjanite-veruvaat-deka-kje-im-bide-podobro-za-pet-godini.html

I emancipacia na nakhavel thaj e Romane džuvlja kana kerel pe lafi bašo jerikano jekh a jekhipa thaj mariba bašo majlačho socioekonomikano statuso . Trujal o but egzistencionalno pučiba so astarel e džuvlen thaj e čhien taro akava etnikumi ko mariba bašo egaliteti e muršencar ola si astarde taro dukhavno thaj tromalo „tradicionalno“ familiarno terori. 

„O moldipa e romane jekhinake limitirinela e Romane džuvlja ko olakoro alusar" thaj " Tiukno si o suportho so resel i Romani džuvli ko tikjariba o nivelo familiarno teroro" si duj importantno teze so ko nakhlo masek sine debata sar kotor e proektoske " Ov kotor tari i jekhin - debatirin".

Akala konkluzno pučiba so sine debata i Tanja Krstevska, Almira Fasli, Arif Ademi, Cveta Angelova thaj Ornela Gani sar afirmativcoa, thaj i Ferida Asanovska, Ajdžan Malikoska, Džengis Beriša, Muhamed Etem thaj Nadir Usain sar negacisko timo.

O persone so lele than an i debata dengje pire propozaloa odoleske so trubul te kerel pe tari rig e romnengiri , o NGO sektori thaj i them resarinaja te tikjnaren pe o limitiriba so dikhlja pe kaj nane hari thaj te na mukhen pe agjaar te oven bisterde.

O terne an i debata bičhavgje zoralo mesažo kaj o tradicionalno moldipa so si pendžarde i romani jekhin so ko desave situacie si stereotipno , ola palem "legarenae Romane džuvlen ko majteluno nivelo taro sasoitno dživdipa a o familiarno teroro so resel majminimalno jali formalno suporto an o lil seriozno pozicionirinela pe ko majteluni linia e sistemeske an o dživdipa.