Majbari grupa taro Roma so keren sine Kopane tari Podravina počmingje te stacionirinen pe em te aven tari Romania, palo 1855 berš , kana odothe sine čhinavdo o ropstvo, trujal so an i Podravina sine stacionirime an o start taro XIX veko . Majanglal ale ko reoinia maškar i Podravina thaj Međumurje , a palo odova em ko javer thana an i Hrvatska.

An i Podravina resle tari Ungaria , thaj sar fakti si olengere hungariakere anava (Balog, Bogdan, Kalanjoš. Ignac, Čonka, Njergoš, Kompak) Interesantno si kaj o telal anav Oršoš legaren le salde o romane džuvlja. Ola pire anavencar na dena nisavo importantno momenti thaj iranen le sar ola mangena.

O čhave sine legarde an i khangiri , a o mule parunen sine len ko lokalno limoria kote aven sine opatia, thaj majbut o limori sine notirime. Ola na keren sine angleprandibaskiri khangirakiri ceremonia. Fundavno profesia sine lenge te keren artiklčoa taro kašt sar so si kopane, hajbaske, kaštunale roja, bare tikne, grebalke, kutlače, saksie , čare thaj aver.
Ola akava regioni astargje le sar than dživdibaske trujal o veša sebepi o kovle kašta (vrba, topola) kotar so keren sine odola kaštunale artikloa.

Dživdinena sine ko kolibe so korkoro kerena len sine taro granke, parume an i jekvaš phuv jali telal cara (šatori). Akala primitivno khera keren len sine majbut trujal vešakere regionia ki periferia desave gaveske, lenja thaj aver.

Odolea so olenge sine paše o gava te šaj džana odori te bikinen e manušenge odola artiklia so keren sine len, thaj ko jekh džana sine taro kher ko khera em desavo manuš te sine le odova kaštunalo materiali, ola ko olengere avlina keren sine odola akaštunale artiklia so roden sine lendar . O Roma - Kopanadžie sine len nomadsko stili dživdipaske , thaj odola thana kote so dživdinen sine keren len sine sar mometalno thana dživdipaske, soske na ačhona sine savakteske odothe te dživdinen.

O Romnja majbut arakhen sine e čhaven odolea so ka pakjaren le ki deka legaren len sine po dumo thaj phirena sine taro kher ko kher, a o pobare čhavore sine trujal olencar. E tikne beben legaren len sine ko tiukne kopane učharde ko čaršafia . O Kopanadžie sine len o dialekto sar so ola vakeren le „ljimba d bjaš“, bajaško dialekto taro puranoromansko čhib thaj hungarsko čhib.

Pendžarde sine odolea so hana sine mas taro mule khanja, a o kanzauri (ežo) sine lenge sar specijaliteto. Mangena sine ko jekh but em rakia em dahani. Uraven sine purane šea ko but koloria, a o murša legaren sine čakšire em aver šea.

Baš i situacia e Romencar tari Hrvatska kerel pe sine but lafi thaj o fakti kaj as o oficialno numeristikani statistikani operacia našti panda te notirinel pe kobor si o ačutno numero e Romengoro an i Hrvatska. Kontra taro segregacia thaj diskriminacia mujal olende sar jekh taro so "istemalkeren o sistemo" nesave Roma garavena piro identiteti te šaj te egzistirinen, hramosarel o regionalno portalo "Bilten"

O revizionizmi thaj negacia e genocidoske upral o Roma an o Dujto Lumiakoro maripe si kotor tari "mediumsko kultura" notirinela ko liloro vash i jazia e Romengiri an o periodo taro a.a. NDH, o historičari thaj autoro Daniel Vojak.

An i Hrvatska i romani populacia si relativno tikni thaj aso i statistika an i Hrvatska ko 2011 berš sine paše 17.000. Numa aso Ofiso manušikane niamenge thaj niamia taro minjoritetia taro 2011 sikavela kaj majhari 24.524 persone tari romani populacia.

Kaj i diskriminacia mujal o Roma tari Hrvatska si sar sakodivesa sikavena i informacia taro Ofiso taro Obdusmano ko dende teleperavibaskere akti. Odothe 28% taro Roma akcentirime kaj sine len diskriminacia, a 17% olendar vakergje kaj ko olengoro dživdipa sine fizički atakujme salde odoleske so si Roma.

Kana kerel pe lafi baši buti , paše 44% taro Roma si bizi buti thaj panda 22% si statusea kherutne keren angažmano, jali keren buti ko khera saste bukjarno vakti.

O šartia bešipaske e romane familienge paše 43% olendar nane len pani pijbaske , jekvaš nane len WC thaj 73% nane len kanalizacia , thaj sako dešto romani familia nane len elektrika.

Prosek masekoskoro leiba love ki romani familia , bizi diferenca sar aven dži ko love legarel paše 550 eura, so si but telel o proseko taro love so trubul te dživdinen ko jekh masek.