Socijala

ERRC eliminirinela i diskriminatorsko hospitaleskiri borčia so astarela e Romane dajen

I politika ko hospitali sine kerdi agjaar so sa okola so avne e džuvlencar so ka bijanen trubul te legaren agjaar anavkerde " dajakere šea" bašo higiensko forma. Akala šea šaj sine te kinen pe salde ko odova hospitali moldiake so si but kuč e familienge so si len hari love ko akava čorolo regioni an i Ungaria , kote isi but Romane familie.

O hospitali notirinela sine kaj akaja olengiri politika so roden akava elementi te kinen le sa okola so avena sar asitencia e romnjenge so bijanena thaj odola love džana sar donacia an i fondaciae hospitaleske so ka len odola "dajakere šea".

Numa i kerdi anketa aso i lokalno organizacia sikavela sine kaj an i praktika akaja donacia sine kerdi star sako trubul te kinel la thaj o Romane daja so aven sine sar asistencia pe čhienge trujal po čorolipa trubula sine te kinen la, jali o daja so bijanena ka oven mukhle bizi familiarno asistencia te bijanen.

"But bilačhi situacia sine odova" vakerel i 42 beršengiri Rita, Romni taro odova regioni vakerel ko intervju e ERRC kana ali ko akava hospitalo. "But sium sine bilačheste soske mangljum te khivav te dikhav mire tikne čhaja so džala sine te bijanel, numa na mukhle man te khuvav thaj but bilačheste sine mange kana šungjum la po telefono kana vakergja mange " Daje ava!, Khuv andre!". But sine mange lošno thaj akhargjum e doktore te pučav le: " Me ka pukjinav odole šeenge, salde mukhen man te khuvav" A o doktori vakergja mange: " Na! Akana našti!"

Link: http://www.errc.org/press-releases/errc-ends-discriminatory-hospital-charges-affecting-romani-mothers

Srbia: 29 milionia eura bašo majlačho dživdipa e Romane jekhinake

O vicepresidento an o srbiakoro govermento o prof dr- Zorana Mihajlović legarel sine i bešin e Koordinativno ofisoa an i trinto bešin ki oservacia e realizaciake tari Socialno inkluzia e Romenge an i Srbia (2016-2025), kote diskutiringja pe an i realizacia e proektonge an i inkluzia e Romenge thaj keriba nevo Akciono plano thaj implementacia ko saste faisalia ko kherutnipa thaj lačhariba e infrastrukturake an o romane mahale.

Ko jekh diskutiringja pe an o konektiriba regionalno standardia so keren o budđeto an i politika baši inkluzia e Romenge.

I Mihajlović vakergja kaj o Govermento e Srbiake kerel buti an i inkluzia e romane jekhinake an o sasoitnipa so havela lačhe šartia ki buti, socialno protektiva edukacia thaj kherutnipa.

Oj zapendžargja e membron taro Koordinativno ofiso kaj an o akava momenti relizirinena pe proektoa bašo lačhariba i infrastruktura ko kherutnipa an o romane mahale ko 13 dizja thaj komune ko moldipa taro upreder 9 milionia eura thaj ko neve IPA programe ka oven arakhle panda neve dopherde 20 milionia eura bašo socialno, kherutnipa thaj buti e Romenge.

Link: http://romaworld.rs/3-miliona-evra-za-bolji-zivot-romske-zajednice-u-srbiji/?fbclid=IwAR1QeLvFcvAkzopdBZVwmTcb43cGUBAf_rHdpmtsoaj5RSN2SeVIHe3llEw

Germania: O azili e Balkanconge salde telal extra aktia

Tikno numero azilantia taro Pačimalo Balkani ko nakhlo berš resle sar ofental an i Germania, thaj si ola sar "extra akti" hramosarela o “Deutsche Welle”, dopheribaja kote okola so si irame našti nikana resen viza majodorig te aven an i them.

E germaniakoro kanoni granatirinel o niami vash o azili salde politikane aktenge so si persone telal politikano presia, a okola azilantia so avena tari Makedonia, Srbia, BiH, Albania thaj Kosovo ka oven irame soske i Germania taro 2015 berš implementirinel o kanoni thaj si notiurime akala thema sar "Siguritetno" kote nane politikani presia.

E themakiri kancelaria taro odova momenti irangje aplikacie azileske ko 97% manuša taro Balkani.

O azilantia taro Balkani so si irame olengere azilia trubul te džanen kaj an o avutnipa ka ovel olen stop te khuven an i germania, numa na salde odothe thaj ko sa o thema taro Šengeni, hramosarel o “Deutsche Welle”.

26 milijarderia an i lumia, si len love kobor jekvaš taro o majčorole an i lumia

I organizacia Oxfam kergja jekh interesno rodaripa prekal so sikavela kaj an o 2018 berš o majbare 26 manuša an i lumia si len barvalipa jekh a jekh kobor so isi e jekvaš taro majčorole an i lumia.

Aso akava šaj te anel pe konkluzia kaj o milijarderia an i lumia bajrakergje panda majbut piro barvalipa , a o čorolipa aver rigatar bajrola panda buteder.

Targeti akale organizaciake si te kerel o govermentia te bajraren o danokia okole e barvale kompanienge thaj te čhinaven o garaviba taro danoko.

Kerel pe lafi bašo jekh interesantno rodaripa te šaj te trampinel i globalno politika an i lumia, kana kerel pe lafi bašo o danokia.

Aso buteder ekspertia taro akava resoro, but barvale kompanie thaj korporacie na pukjinen but danokia, kobor so čače trubul, a but čorole persone si len but borčia.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 450 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali