O niamia sastipaske e "tikne" etnikane kolektiveske an i them si bibahtalo, thaj panda majbibahtalo so akava problemi sako drom sar te mangen te garaven ole. Na keren pe but diskusie akale problemoske ko sastipaskere protektive e Romenge , i vakcina ko romane čhave thaj o reproduktivno sastipa ko Romane džuvlja.
Ko hospitaleskere ofisia paralelno isi garavdi diskriminacia mujal o Roma.

O sastipe sar jekh taro majkišle alke an o makedonikano sistemo , sako dive kerel le panda majphagerdo o sastipa e manušengoro. Nane tikno o numero taro individue so barabutne pire familiencar odova hošinen upral piri morthik sa odola deviacie kana džana ko odova majimportano momenti a odova si olengoro sastipa.
Ko odova drumo odolestar nane ni bisterde ni i romani jekhin.

O niamia sastipaske e "tikne" etnikane kolektiveske an i them si bibahtalo, notirinen okola so si akharde te komentirinen an i akaja tema em problemi thaj sar so vakeren akava problemi saste "garavel pe". Ko hospitaleskere ofisia paralelno isi garavdi diskriminacia mujal o Roma.

Sa na sa, o Roma an i them si viktimia tari garavdi diskriminacia ko arakhiba e personalno sastipaske , so rezultirinela napakjiv ko pacientia - Roma mujal o medicinsko personali. Jekhe rigatar arakhen pe ko na jekh a jekh tretmano , a kana ka chidel pe ki jurisdikcia , odolestar arakhen pe panda jekhe dukhaja - i tromali thaj dukhavni napravda. Oaver morthik si panda o sinonimi taro čhivdo stereotipi an o sasoitnipa thaj but droma sine gazime i Hipokratovo dendo lafi- Jekhutne barabutne zori keriba so majsig savore barabutne šaj te kera aktiviteo te eliminirinel pe i sastipaskiri nepravda mujal o Roma, so desavo drom dukhala majbut numa so dukhal o nasvalipa!

Link: https://www.mkd.mk/makedonija/pravata-na-pomaliot/romskata-zdravstvena-nepravda-kosi-niz-bolnichkite-hodnici

Majbari grupa taro Roma so keren sine Kopane tari Podravina počmingje te stacionirinen pe em te aven tari Romania, palo 1855 berš , kana odothe sine čhinavdo o ropstvo, trujal so an i Podravina sine stacionirime an o start taro XIX veko . Majanglal ale ko reoinia maškar i Podravina thaj Međumurje , a palo odova em ko javer thana an i Hrvatska.

An i Podravina resle tari Ungaria , thaj sar fakti si olengere hungariakere anava (Balog, Bogdan, Kalanjoš. Ignac, Čonka, Njergoš, Kompak) Interesantno si kaj o telal anav Oršoš legaren le salde o romane džuvlja. Ola pire anavencar na dena nisavo importantno momenti thaj iranen le sar ola mangena.

O čhave sine legarde an i khangiri , a o mule parunen sine len ko lokalno limoria kote aven sine opatia, thaj majbut o limori sine notirime. Ola na keren sine angleprandibaskiri khangirakiri ceremonia. Fundavno profesia sine lenge te keren artiklčoa taro kašt sar so si kopane, hajbaske, kaštunale roja, bare tikne, grebalke, kutlače, saksie , čare thaj aver.
Ola akava regioni astargje le sar than dživdibaske trujal o veša sebepi o kovle kašta (vrba, topola) kotar so keren sine odola kaštunale artikloa.

Dživdinena sine ko kolibe so korkoro kerena len sine taro granke, parume an i jekvaš phuv jali telal cara (šatori). Akala primitivno khera keren len sine majbut trujal vešakere regionia ki periferia desave gaveske, lenja thaj aver.

Odolea so olenge sine paše o gava te šaj džana odori te bikinen e manušenge odola artiklia so keren sine len, thaj ko jekh džana sine taro kher ko khera em desavo manuš te sine le odova kaštunalo materiali, ola ko olengere avlina keren sine odola akaštunale artiklia so roden sine lendar . O Roma - Kopanadžie sine len nomadsko stili dživdipaske , thaj odola thana kote so dživdinen sine keren len sine sar mometalno thana dživdipaske, soske na ačhona sine savakteske odothe te dživdinen.

O Romnja majbut arakhen sine e čhaven odolea so ka pakjaren le ki deka legaren len sine po dumo thaj phirena sine taro kher ko kher, a o pobare čhavore sine trujal olencar. E tikne beben legaren len sine ko tiukne kopane učharde ko čaršafia . O Kopanadžie sine len o dialekto sar so ola vakeren le „ljimba d bjaš“, bajaško dialekto taro puranoromansko čhib thaj hungarsko čhib.

Pendžarde sine odolea so hana sine mas taro mule khanja, a o kanzauri (ežo) sine lenge sar specijaliteto. Mangena sine ko jekh but em rakia em dahani. Uraven sine purane šea ko but koloria, a o murša legaren sine čakšire em aver šea.