Sar membro an i Nacistikani partia an i Germania ko thavdipa taro 1930 berša e Hitlereskoro selami sar " „Sieg heil“ (Te dživdinel i viktoria) sine sar obligacia sa e germansko naciake te demonstirinen pativ premal o Fireri , olsekiri partia thaj nacia.
O August Landmeser , sine korkorutno Germancio so na manglja te vazdel plo vast upre anglal o Hitler ko mitingo an o 1936 berš trujal so sine lojalno nacisti.
O Landmeser alo ki nacistikani partia ko 1931 berš thaj pohari uštilo an i hierarhia ko jekh vakti ulo jekhutni legalno takati an i them.
Duj berša palo odova zamanglja but e Irma Ekler, so palo odova rodingja la romnjake ko 1935 berš. Jekhutno problemi sine so oj sine Jaudika.
Kana sine havljardo kote o August prandingja pe ov sine ikavdo tari Nacistikani partia.
Ov thaj i Irma bizo problemi kergje plani te prandinen pe an o Hamburg. O neve kanonia an o Nirnberg kote e Jaudinege sine len limitirime niamia thaj hakoa , i komuna na manglja te kerel akaja ceremonia.
O pari dživdinen sine majodorig barabutne thaj biandili lenge i jekhto čhaj i Ingrid an o oktomvri 1935 berš.
Palo odova ko 13 jni 1936 berš sine incidenti ko vakti kana o Hitler kergja promocia o nevo brodi tari askereskiri marina , a o August Landmeser odova sa dikhlja bizo te vazdel pe vasta. Oleskoro akti sar nalojaliteti dikhlaj i lumia kana sine kerdi i fotografia.
Jekh berš palo odova ko 1927 berš o August namangel sine pobut e Hitlere thaj e nacisten thaj e familiaja manglja te našel an i Danska . Ikerdo sine an i granica thaj kaj teleperavgja ple nacia, ladžavkergja pli rasa aso o kanonia an o Nirnberg.
Jekh berš palo odova sine mukhlo sebepi so na sine len aktia validno thja dengje le decizia te čhinavel i prandin e Irmaja.
Kana na manglja te mikhel e dija oleskere čhaveskiri ov ignoriringja sa odova so lestar rodingje o nacistia thaj palem sine phanlo ko 1938 berš ko 3 berš phanlipa kote sine phanlo ko konc logori.
Nikana pobut na dikhlja ni pe romnja ni pe čhija.
I sekuriti policia astargje e Ekler so ko odova vakti sine dovogjende ko dujto čhavo . I čja i Irena bijandili ko phanlipa palo so sine bičhavdi ko džuvljano konc logori.
Pakjala pe kaj i Irma Ekler si bičhavdi ko nacistikano eutanazisko centro an o 1942 berš, kote sine likvidirmi thaj avere 14.000 manušencar.
O čhave i Ingrid thaj i Irena sine hulavde. E Ingrid sine mukhli te dživdinel pe babaja, a i Irena majanglal sine bičhavdi ko domi a palo odova ko desave staratelia. O August sine mukhlo taro phanlipa ko 19 januari 1941 berš.
Pakjala pe kaj si mudardo palo odova ko Drvar ki Bosna ko 1942 berš ko vakti taro kerdo desanti upral o Drvar thaj o Tito.