Socijala

Ko teroristikane atakia ko Hanau, mudarde si trin Roma

Ko akana sig kerdo teroristikano atako ki germansko diz Hanau ko pašipa taro Frankfurt kote 43 beršengoro germanco Tobias. R. Ko duj šiša bari mudargja engja persone , kote palo odova korkoro mudargja pe em mudargja pire daja , ko mediumia iklileo kaj maškar o viktimia sine em jekh 35 beršengiri germansko themutni romane darfhinalipaja i Mercedes K. (35) so si la polsko darhie.

 

Ko odova mudaribaskoro atako čačipaske sine mudarde panda duj Roma. Kerel pe lafi bašo 23 beršengoro Vili Viorel Pjun, Rom so avel tari Romania. Sar trinto viktimi sar nacionaliteto Rom ko jekh si em o Kalojan Velikov (32), bugarsko themutnipaja.

 

Odotar ikljola kaj ko akava ratvalo atako ko Hanau, legargja trin viktimia so si Roma.

O motivo aso i policija si ksenofobia mujal o emigrantia.

Den ko kriso e thema soske na del tumen pasportoa, o Helsinško Komiteto bilovengoro ka participirinen

E makednoakere dizutne sebepi pasporteskiri kriza em restrikcia ko deiba neve pasportoa ola chiden pee m taro turistikane angažmania em leiba than ko bukajrne  em sportikane aktivitetoa avri tari them.

 

Taro MVR vakeren kaj pobuter taro 16.000 dizutne apliciringje em slikingje pen eve pasportenge , a isi salde 3.600 obrascia. Pasportia ka len 650 dizutne so apliciringje sar urgentno aktea. A o vaera sar prioriteti ka resen okola so trubul lenge te džan ko sasljaripa avri tari them.

 

Bašo biometrisko pasporto sako dizutne pukjinel 1.500 denaria (25 eura) sar regular akti, a pasporti sar urgent akti pukjinel pe 4.800 denaria (80 eura).

 

Taro Helsinško Komiteto manušikane niamenge vakeren kaj dena bilovengoro konsiliaro sa e dizutnenge te faislakeren em te den ko kriso e MVR , so aso o Kanoni pasportonge

 Trubul te arakhel personalno dokumentoa e dizutnenge , em te kerel lovengiri reparacia sa okolende so isi len materialno kerdo ziani.

Čhaj taro Skopje, bijandili bizo indentiteto em muli bizo identiteto

Čhaj taro Skopje, bijandili bizo indentiteto em muli bizo identiteto. I daj kerel sine buti pa mukhlja e čhaja ko desave pendžarutne manuša te arakhen la, a o epilog sine tragično.

O paše manuš matilo, margja e ćhija , kergja lake phare ratvarina so oj palo odova muli.

 

Akava si jekh taro bibahtale egzamplia bašo realiteto e čhavenge em phurederenge ki them so dživdinen bizo dokumentoa. Bijangjoven sar fantomia, na figuririnen nikote ko sistemo an I them em džana peske tari akaja lumia. Bizo lil bijanipaskoro našti ikavena ni sastipaskiri legitimacia, kote palo odova o phare em komplicirano nasvalipaskere dijagnostike počminen terapijaja but pokasno so tiknjaren o šanse te ačhon ola dživde.

 

Asavko sine o egzamplo tari deš thaj pandž beršengoro fantomi taro Tetovo, čhavo bizo identiteti so sine le karcinomi ki čang. Suportoa taro biradžakiri organizacia “Ambrela” reslja šajdipa prekal o Ministeriumi sastipaske te sasljarel pe ko themutno hospitaloama soske o tretmano počmingja but kasno na resle o doktoria te sasljaren le.

 

Akala duj čipote si but bibahtalo fakti save problemoncar arakhen pe o manuša so si ki them a nane len nisavo dokumento.

 

O OBSE em o UNHCR den suporto ko faislakeriba akale problemoske, kote so oficialno isi paše 700 manuša sar fantomia ki Makedonia.

Terni Romani džuvli sine viktimi ko teroristikano atako an Hanau

O saranda thaj trin berša Germanco so mudargja engja dženen ko duj lokaloa taro nargile ko Hanau , Germania ko trintodi rakjate em sine arakhlo korkoromudardo ko leskoro apartmani desavo saatia arakhle muli em oleskere daja. Aso o informacie taro lokalno legaripa  o motivi akale teroreske sine ksenofobia, a o Učo ombdusmano so kerel rodaripa akale akteskesar jekh teroristikano akti.

O legaripa panda na zojrakeregje savo nacionaliteto em themutnipa isi e viktimen  aso Deutsche Press Agent – DPA buteder olendar sine migrantoa. O server informacienge Romea.C.Z informirinel kaj ejkh taro viktimia si 35 beršengiri Romano džuvlia.

Enja taro viktimia em pobuter taro ratavrde si len migrantnsko darhinalipa, primal o DPA. Prekal o  havljarina taro socialno netvorko so dikhlja o servisi Romea Cz. Jekh taro o viktimia ko dujto bari sine 35 beršengiri Romani džuvli.

O video sine hulavdo ko FB em sikavgje koj si o viktimi. Olakoro meripa notiringja em o Centralno Konsilo taro germansko Sinti em Roma kote so vakerela pe kaj si oj Germansko themutno numa si la polsko darhie.

"O Centralno Konsilo taro Sinti em Roma ki Germanija vakeren kaj I Romani džuvli si daj taro duj čhave. Ko jekh ki gind si amen sa o viktimia ko akava nacionalistikano teroristikano atako” vakergja o Romani Rose president e Centralno Konsiloske , vakeren o germansko mediumia.

O viktimi I Romani džuvli Mercedes K. muli taro kuršumia ko breha. “Šungjum tari paše familia kaj oj si mudardi” e germansko mediumenge citiringje olakere paše amalinka.

„Na kamav sine te pakjav ko odova , ama dikhljum o videa sar olakiri familia rovela” vakergja I amalin tari Mercedes e gemansko mediumenge. 

Link: http://www.romea.cz/en/news/world/young-romani-woman-was-a-victim-of-german-shooting-spree?fbclid=IwAR1iS5phMgSxx2BjQAeo4Ii2Jixy4x4J9ziJmsieeHoL1fKuKWxcyvBNOY0

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 91 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali