Socijala

Ko tergjol palal i Asociacia „Levijatan“? I stopria si but kali taro odova sar dikhel pe taro avgo drom

Maskirime, brivdikane tetovirime Srblie, garazlie, a kosem mangen e kherutnen džanvaren, zorale em bilaheste tabijatea – si kotor tari ilustracia olenge o aktivistia taro „Levijatan“ so si formirime sar hramosarel ki olengiri web rig ko spontano khedipa ko 2015 berš ko Beograd.

Bilderia, tetovažencar em fantomke ko šero so kurtalirinen e džanvaren taro maltretiriba a okoleske so maltretiringja e džanvaren vakerena: „ Ma maltretirin len, ka arakha tut ko sian“ em but sigate irangje pis ama ko mediumia em resle simpatie taro o dizutne.

 

Numa o realiteto si aver . O Levijantia si naformalno nabda kriminalconcar swo si len fašistikani ideologia em akcentiribaja kaj mangen e džanvaren ola učharen po pedigre sar fašistia em kriminalcoa. I funda si olengiri kriminalno. Majbaro kotor olendar preperen ko narko klania, fašistikane aktivistia em banditia. Pobuter olendar si kriminalno dosieja em krisoskere aktia bašo mariba em narko aktivitetoa.

 

Ola si amala em paše familia pendžarutne narko dilerencar ki Srbia. Ola ko jekh si konektirime ko zorale maribaskere akcie em atakia mujal o Roma, homoseksualcia em aver “naamala e Srbake” O Leviantia istemalkeren hohavina em falsifikatoa te sikaven kaj o Roma si došale so o džanvaria si maltretirime .

 

Sar rezultati taro sa akava  isne nekobor atakoa upral o Roma so kheden sekundarno gunoja a so si len grastane vordona . Ničale keren bare e maribaskere profiteren em e kriminalcon. Akava sine akcentirime em ko organizacia tari Antifašistikani akcia ko Novi Sad akale beršeskere

Weekend Media Festivala ko Rovinj, kote than lelja em I Jasminka Hercog taro kriaciakiri asociacia taro Leviantia em o Aleksandar Buhanac kaske vakerel pe kaj si “pendđardo banditie em fašisti# so si but aktivno maškar o huligania.

 

 Link: https://www.index.hr/vijesti/clanak/tko-stoji-iza-pokreta-levijatan-prica-je-puno-mracnija-nego-sto-se-cini-na-prvu/2045193.aspx?fbclid=IwAR086qIH7Zv5WR02XY-2ntPReQ0PBOCb3lcfDQH9dc9GAio3B72tVQwSVtE

O rasizmo ki Italia: Fizičko atako taro nacionalisto upral o romano advokato o Marselo Zuinisi

O vikendi so nakhlja ko 15 fevruari taro 11:_00 dži ko 14:00 o časo ko Pontasibe – Largo Garibaldi , kote sine i asociacia „La Komuna“ em i Asociacia „ Romani nacia“ (ANR) ikergje protesto.

 

O protesto sine sar reakcia ki konekcia e anglutne kerde fizičko atako upral o Marselo Zunisi sar advokato e Romenge. O atako ulo ki trintodi ko 12 Fevruari paše ko 18:30 časo trujal o bisnis centro „Lejdi Bar“ ki Via Don Fasibeni , nekobor pire anglal o Trgovsko centro.

 

O manuš so kergja o atako si identifikujme sar Poli Janani pendžardo kriminalco so si le rastistikani ideologia taro Pontasie.

 

Ov palal o dumo khuvgja e Zuinisi ko vakti kana kerel sine telefonsko lafikeriba e legarutnea taro „ La Komuna“ o Mikele Santamaria ki konekcia e organizaciake taro Mitingo pobuteder asociencar so organizirinena o Demonstracie mujal o rasizmi so si notirime bašo 21 marto 2020 berš ki Firenca, kote odole akteske organizirinel pe sebepi Internacionalno antiraststikne em antifašistiknei koalicia mujal e lumiakoro rasizmi.

Maskirime čora atakujngje thaj čorge 63 beršengere phure romnja ki romani mahala „Bograd mahala“ ko Niš.

I Usnija Mustafić (63) sine atakujme angleder disave rakja ko po kher so si ki romani mahala„ Beograd mahala“ ko Niš.

 

Aso o informacie so džanen pe i Usnija paše ko 01:00 pali jekvaš i rakj khuvgje lake trin masikrime persone  em leplivo lentaja sine phanli ko vasta em pire em maltretirime kote so em ratvargje la en khuvgje la ko pre em vasta.

 

P O maskirime persine lele olatar o personalno nakit, em somnakaj sar em 10.000 eura . O čorde love aso informacie sine bičhavde taro olakere čhave so si ki buti ki Germania, te šaj kinen kher em pohuv khereske.

 

Ko than e čoripaske I policia kerela opservacia em kontrola a, o doktoria ale te sanirinen o ratavarina so si kerde upral I bibahtali Usnija Mustafić.

 

Link: http://rominfomedia.rs/maskirana-lica-napali-i-opljackali-63-godisnju-zenu-u-romskom-naselju-beograd-mala-u-nisu

I Ungaria na kamel te pukjinel kompenzacia e Romane viktimenge tari segregacia

O Apelaciono kriso ko Debrecen ki pli definitivno andi decizia notiringja kaj ko periodo taro 2004 dži ko 2017 berš o sike taro romano nacionaliteto ki fundavno škola ko Gyöngyöspat sikljovena hulavde , em akale segregaciake sine teleperavde olengere niamia.

E ungariakoro govermento angja akcepcia akale deciziake taro kriso so sine dendo dekreto kaj trubul te pukjinen sar kompenzacia ko romane čhaven so sine viktimia tari segregacia.

Akaja forma tari segregacia sine beršencar napalal ko Gyöngyöspat so si ko utarpaščimalo kotor tari Ungaria.

O Bence Rétvári ministeri manušikane resursenge ko trintodi ki press konferencia vakergja kaj o fundavno em apliaciono kriso „ignororingja o faktia“ so sikavgje i škola em i komunakoro ofiso. Odola dokumentia sikaven sine premal olende kaj nane kerdo nisavo zijani upral o viktimia akale diskriminaciake.

Ov vakergja kaj o Govermenti si hazri te lel kanonikani opservacia em te del e zikankerdenge sar „Kursi baši prakitika“ jali „Edukaciakiri programa“ . Akala programe si ki nafinasisko forma tari kompenzacia , soske o govermenti na kamel te del keš love.

Sar startujngja sa akava. . Ko 2011 berš kana o Komesari taro niamia e minjoritetonge o Ernő Kállai sikavgja o raporti kaj si notirime kaj o romane sikle sine fizičko segregirime ki fundavno škola Nekcesi Demeter ko Gyöngyöspat.

Ki dokumentacia vakerela pe kaj o romane čhave ki fundavno škola sine hulavde taro aver naRomane čhave- O čahve nakanonikane sine hulavde em ki edukacia nanjovipaske.

Upral i finda taro akala dokumentia i Fondacia „Šansa e čhavenge“ (CFCF) dengje krisoskoro akti.
O Fundavno kriso ko Eger ko 2012 berš angja deciza kaj odole čhavenge na del pe sine jekh a jekh edukaciakoro tretmano.

O kriso ko jekh angja decizia kaj ko aver avutno sikljojbaskoro berš te eliminirinen pe akala anomalie so keren pe sine ki škola.

Akaja decizia taro kriso palo odova dengja la suporto em o Metropolitansko em Učo Kriso. Ola rodingje em lovengiri kompenzacia akale čhavenge.

O Apelaciono Kriso ko Debrecin pli definitivno decizia zojrakergja la ko periodo taro 2004 dži ko 2017 berš o romane čhave so siklile ki odoja škola o kriso vakergja kaj odoja škola em odova lokalno ofiso te pukjinen globa taro 100 milionia forinti (300.000 eura) sar kompenzacia.

Link: http://www.portal-udar.net/madjarska-ne-zeli-platiti-odstetu-romima-zrtvama-segregacije/

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 439 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali