Socijala

E franciakoro govermento bahankergja kanoni te šaj o manuša khuven ko javno transport, javno institucie salde te sine len dokumento kaj si len vakcina bašo Covid 19

E franciakoro goveremento dži ko parlamenti bahamkergja kanoni kote so ka ovel kaj sa okola so vakciniringje pe te shaj te oven olen akcepcia ko javno transport, restorantia, kulturakere institucie em aver javno thana. O premieri Žan Kasteks panda ko palokurko angja o kanoni baši konekcia lungovakteskoro sistemo legaripaja ko naničale situacie ki parlamentarno procedura , so si pendžarde sar “zeleno vakcina - pasporto”, soske sine interdrukcia ko desave aktivitetoa so keren šartiali akcepcia em thana upral I funda e vakcinaciakere. Premal odova kanoni , o premieri si le niami te del decizia te šaj phirel pe tromale , olengoro avipa ko javno transporti jali desave thana upral I funda taro testi so notirinel kaj odoja persona nane inficirimi jali prekal preventivno tretmano , so si konektirime em I vakcinacia mujal I koronavirusi , havljargja o Tanjug akharinaja tari I agencia Anadolia . I debata e kanoneskiri počmingja persi kurko kana o representoa taro liberalia em centrističko partie rodinge te enel pe agjaar anavkerdo “zeleno pasporto” e manušnege so si vakcinirime. O kanoni si sar antvorto ko nekobor kerde rodaripa kote sikavde si kaj o Francuzia si but bare skeptikoa baši vakcinacia soske salde 40% taro dizutne si hazri te vakcinirinen pe.

So garavel pe palo nevi praktika tari bugariakiri policia anavkerdi sar “ Psihološko em etno-religiozno aspekti e procesoske ki radikalizacia e romane jekhinake” finansisirime taro Europakoro socialno fondo

Ka ovel šukare sa o romane em naromane aktivistia em okola so braninen o manušikane niamia te džanen o čačipa akale bare informaciake tari i Bugaria! Majpakjavutne o nevo berš ka ovel panda „majbahtalo“ e Romenge tari Bugarua taro o purano berš. I bugarsko policia ki pli web rog havlajrel kaj ko akava nevo 2021 berp ka del pe lenge saste nevi praktika anavkerdi sar „Psihološko em etno-religiozno aspekti e procesoske ki radikalizacia e romane jekhinake”
Akava si rezultati taro proekti finansirime taro Europakoro socialno fondi so agorkergja “Akana” lačhe praktikaja em ka ovel dendo ko oficialno katalogo praktikake ko Instituti psihologikake ko MVR. Šaj te udažđrel pe posebno tretmano tari I agencia ki implementacia e kanoneske ko 2021 berš.
Akava majpakjavutne na ovela salde ki Bugaria , numa em ko aver thema membrora ki EU ama o manuša nadžanena. Ko jekh šaj akaja si I nevi politika mujal o Roma ki EU soske pakjaja kaj e bugariakoro legaripa ka keren akaja akcia phravde rasistikane anti romane konekciaja em aminea tari I Komisia jali aver desavo učo funkcioneri ko Brisel. Sar so amender neko džanekla , kerdi si civilno organizacia ki Bugaria resarinaja te kontririnel e govermentoske so kerel stigmatizacia e Romenge ki them sar teleperavdi kir adikalizacia em rizuiko oe sasoitnipaske. Numa o romane NGO lideria ki Bugaria interesno but trainena akale momenteske. Odoleske lačhe sit e kera apeli akale apsurdo situaciake, O vakti džala.

Memoria em jazia: Karl Stojka tari Austroa hohavne sikavde beršencar ačhilo dživdo ko kampi ko Aušvic!

Karl Stojka si biame ki familia taro rimokatolikia Roma ki gav Vampersdorf ki purabali Austria . I familia Stojka sine romani familia so keren sine vuti kinobikiniba grasta. Dživdinen sine ko karavani , a ko jevend sine ki Viena . O parapapoa taro Karl dživdinen sine ki Austria angleder 100 berša. Ko 1933 berš o nacistikano režimi keribaja bari stigmatizacia em rigorozno kampanja mujal o Roma. Ola sine sar „namangli“ rasa am nacia sar kriminalcoa.
O Karl barilo tromale, dromaribaja em kerel sine buti. Ama ko mart 1938 berš angleder oleskoro 7 bijandi berš i Germaina okupiringja e Austria . Olengoro karavani sine parkirime ki jevend ko kampo ki Viena. Ko than te džan majdodoriga ola sine mukhle te ačhon odothe. Dži ko 1943 berp i familia Karl sar milja avera Roma sine deportirime ko agjaar anavkerdo „Romano konc logori“ ko Aušvic – Birkenau. Olendar paše 900 Roma sine legarde ko Bukenvald te keren buti. O Karl sine le trujal sa 14 berša ama oleskiri familia e stražarenge taro SS vakergje kaj si potikno . Agjaar e Karl na legarge le ko gasno komore ko Birkenau.
I rakj maškar 2 thaj 3 avgusti 1944 berš ko kampi odoja rakj sine likvidirime paše 4.200 em 4.300 Roma. O Karl palo odova sine deportirime ko konc logori ko Flosneberg. Sine tromardo taro amerikansko askeri ko pašipa e dizjake Roec, Germania ko april 1945 berš. Palo o maripa irangja pe ki Viena e familiaja so ačhile desave dživde. Inače taro 23.00 romane murđa, džuvlja, čhave so sine phanle ko “Romano konc logoria” ko Aušvic paše 19.000 sine mudarde.

Historia: Kana reslje o Roma ki teritoria taro avdisutno Balkani?

O avgo Roma ki teritoria taro Balkani resle ko maškar taro 11 veko, kana iklile tari Ermenia em chidingje premal i Anadolia, pa posle prekal i Grčka chidingje ko utar.
Palo odova ko 14 veko premal o maškar taro 14 veko arakhle si arhivsko materialia e Romenge ko Zagreb thaj Ljubljana. Pobari grupa Roma ki teritoria tari avdisutni Srbia resen ko periodo kana sine i thagar Stefan Dečanski , a oleskoro čhavo o Stefan Dušan (1348 berš) anela ekstra danokoskoro kanoni salde mujal o Roma so keren sine buti sar nalbantičaria. O Roma angleder da I Osmanlisko imperia sine ko baro numero tari teritoria taro Balkani , a fakti si odopleske kaj sine masovno slovensko anava buteder Romen ko akala teritorie ko avgojekvaš taro 16 veko. Ko vakti tari Osmanlisko imperia e Romen sine len piri teritoria –Sandžako, popendžardo sar Romano Sandžako , amajnglal ki avdustni Anadolia a palo odova em ko Balkani. O Roma majanglal sine hristiansko religijaja a palo resibe taro o Khoraja masovno lena I islamsko religia. Ko starti taro 16 veko (1522 berš) kerdo si o avgo popisi e Romenge ki Rumelia kote anel pe konkluzia kaj ko odova periodo o Roma dživdinen sine ki teritoria tari avdisutni Srbia ko regionia tari Resva, Pirot, Novo Brdo, Novi Pazar, Smederevo, Vranje thaj an o Kosovo (Prištnina, Prizren em Peč). Ko Beograd o avgo popis e Romengoro si kerdo ko 1536 berš.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 211 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali