Karl Stojka si biame ki familia taro rimokatolikia Roma ki gav Vampersdorf ki purabali Austria . I familia Stojka sine romani familia so keren sine vuti kinobikiniba grasta. Dživdinen sine ko karavani , a ko jevend sine ki Viena . O parapapoa taro Karl dživdinen sine ki Austria angleder 100 berša. Ko 1933 berš o nacistikano režimi keribaja bari stigmatizacia em rigorozno kampanja mujal o Roma. Ola sine sar „namangli“ rasa am nacia sar kriminalcoa.
O Karl barilo tromale, dromaribaja em kerel sine buti. Ama ko mart 1938 berš angleder oleskoro 7 bijandi berš i Germaina okupiringja e Austria . Olengoro karavani sine parkirime ki jevend ko kampo ki Viena. Ko than te džan majdodoriga ola sine mukhle te ačhon odothe. Dži ko 1943 berp i familia Karl sar milja avera Roma sine deportirime ko agjaar anavkerdo „Romano konc logori“ ko Aušvic – Birkenau. Olendar paše 900 Roma sine legarde ko Bukenvald te keren buti. O Karl sine le trujal sa 14 berša ama oleskiri familia e stražarenge taro SS vakergje kaj si potikno . Agjaar e Karl na legarge le ko gasno komore ko Birkenau.
I rakj maškar 2 thaj 3 avgusti 1944 berš ko kampi odoja rakj sine likvidirime paše 4.200 em 4.300 Roma. O Karl palo odova sine deportirime ko konc logori ko Flosneberg. Sine tromardo taro amerikansko askeri ko pašipa e dizjake Roec, Germania ko april 1945 berš. Palo o maripa irangja pe ki Viena e familiaja so ačhile desave dživde. Inače taro 23.00 romane murđa, džuvlja, čhave so sine phanle ko “Romano konc logoria” ko Aušvic paše 19.000 sine mudarde.
