Socijala

O Tajson Fjuri popendžardo sar “O Romano thagar” palem si titulaja lumiakoro šampioni ko boks

E britaniakoro bokseri Tajson Fjuri margja e boksere tari britania o Dilijan Vajt ki 6-to runda taro meči titulake ko stadioni “Vembli” ko London te šaj arakhel I šampionsko kustik ki phari kategoria ki WBC verzia. O 33 beršengoro Fjuri odolea notiringja piri 32 viktoria ko profesionalno boksi em ačhilo bizo te našavel desavo meči.

Angleder akava boks meči ov vakergja kaj o meči mujal o Vajs ka ovel oleske agorutno. “Dengjum lafi me šuže romnjakei Paris kaj akale mečea ka agorkerav mi boksersko kariera” vakergja o Fjuri.

Numa I Paris vakergja  kaj akava šaj ma te ovel agorutno meči e Tajsoneske .  “Mangav te čhinavel. Ov na trubul pobuter nikaske te sikavel pe kaj si šampioni. Šaj salde te sine organizirime desavo meči kote ka kerel pe uniba e duj verzienge. Odova šaj te ovel salde jekhutno faktori  te šaj iranel pe ko ringo”vakergja oj.

O Fjuri akale mečeske inkasiringja paše 32 milionia dolaria.

O Tajson Fjuri si bijame ko Mančester, Britania ki familia taro irsko Travelsoa.

Oleskoro dat dengja le anav Tajson prekal o boksersko šampioni o Majk Tajson. O Fjuri si garvasialo sebepi pire romane darhie.

„But sium garvasialo odova so sium” vakerel ov bašo pire darhie. “mangava so sium Rom.. Miri familia dela man suporto em telokeriba em mangipa te legarav o viktorie em ma te ovav tele. Na darava nikastar. Sar Rom niksana na peljum pišmani niptoske. Dažanav so kerava  em sar te kerav majodoriga” vakergja ov anglutne.

E čehiakere regionalno guvernerora kerena e ukrainsko romen o našutne došale bašo „nakanonikano istemalkeriba“ i beneficie suportoske an i Čehia

O guvernero tari South Bohemia o Martin Kuba (Dizutnengiri demokratikani partia - ODS) thaj o guverneri taro regioni Pardubice Martin Netolicki ( Čehiakiri socialdemokratikani - ČSSD) ko vakti tari TV programa ko CNN Prima News so sine ko 21 aprili vakergje kaj “specifično grupa” manuša teleperavena o kanonikane beneficie so avena ki Čehia tari Ukraina. Trujal so ni jekh olendar na istemalkergje o lafi “Roma” ko vakti tari I emisia , sine klar dendo dži ko džanlipa  kaj kerel pe lafi bašo naušutne Roma so našena tari rusiakiri agresia an I Ukraina.

I sasti programa startujngje reportažaja taro romane našutne so dživdinena ko šatoria ko Regionalno centro suportoske baši Ukraina (KACPU) ko kavrti  ki Praga anavkerdo sar Visočani. O duj guverneria odolea džana majodoriga e retorikaja tari natolerancia mujal o romane našutne so počmingja la o Moravsko – šlezisko regioni o Ivo Vondrak, so angluten šubikergja e Romane našutnen tari Ukraina bašo čoriba.

Tari I policia vakerena kaj na trubul sine te opservirinen akava akti. O sreveri haberenge Romea.cz vakergja kaj o romane našutne automatsko si segregirime taro čehiakoro špersonali taro sa o avera našutne ko centro suportoske e našutnenge ki Ostrava.

 

Link: http://www.romea.cz/en/news/czech/czech-regional-governors-accuse-romani-refugee-ukrainians-of-abusing-aid-in-the-czech-republic?fbclid=IwAR3GaKNQ2fQyCWV2KMPU1JKrwOKkE8SFTMejANQdhi6GJCBqX0Zslw7kDWQ

O genocido upral o Roma thaj o Sintia. O takati e lafengoro – taro traiba dži ko uštipa

Buteder Sinti thaj Roma so ačhile dživde taro o genocido trainen sine baši pire bibahtale momentoia deceniencar palo agor taro nacionalsocijalizmo. Ko agor taro traiba em tišina tergjola sine ko starti hramosaribe e neve istoriake.

Faktea I istoria taro po Roma thaj o Sintoa so sine karakteristično genocidea, o koncepti “uštipa” valjani te havel pe sar antvorto e thaneske kote smetinela bašo nahumano thaj atakojme.

O uštipa sar solidariteto

Sistemsko, themutno genocide thaj o muadripa sine but fatalno buteder dživdipaske. Pervdo si o tromalipe buteder grupenge em individualcoa. Tari akaja perspektiva taro o viktimia bukvalno reflektirinel pe ko romano vokabulari bašo o „Porrajimos“, so si forma taro holokausti em si sar “kotorvalipe”! Ko jekh momenti em reflektirinela I segregacia so sine kotor taro nacionalsocializmi: o manuš sine korkoro, hulavde tari familia , amala. Pobaro kotor taro o sasoitnipa.

Odoleske o Romano aktivizmo o uštipe sikavel kaj nakhavela o egoistikane mangipa  bašo opstanok thaj sikavel o nachidiba taro solidariteto avere manušendar , jekhipa,  hoš tari empatia e namanušikano sistemi hulavipa hajbe, te kurtalirinen jekhe javere taro o meripa sa odova ki forma taro uštipa.

O Rejmond Gureme (1925-2020) si heroi jekhe asavke storiake taro uštipa: ov našlja enja droma taro diferentno logoria ki Francia kote sine internirime. Ov palo odova gelo ko francusko askeri uštipaske em marel pe sine ko tromačlipa e Parizeske.

Hari pendžardo akti si o uštipe e Romengoro ko 16 ,aj 1944 berš ko konc logori Aušvic – avdive pendžardo sar “Dive taro Romano uštipa”

„Našti mudaren amen. Mangljen ama našti sine”

I familia Joshle Melani Vajs mule ki nacistikani Germania soske sine Sintoa. Akaja akterka kerel buti akale familiarno traumake ki teatarsko prestava” Romano foro- foro tromalipaske”

I teatrsko prestava “ O Romano foro” si kerdi upral dživdipaskiri storia tari Rita Prigmor thaj olakiri muli phen bliznako Rolanda. I Rita si Sinti em ačhili dćivdi ko Holokausto. I Tema si paše dži ko Joshla soske olakiri da familia sine mudardi, O nacistikano rećimo phanel sine em izolirinela sine e Sinti thaj e Romen taro sasoitnipa em buteder olendar agorkergje sar eksperimentoa  jail sine deportirimme ko logoria jail legarde tre keren buti.

O papo e Joshlakoro sine ko Aušvic . Ov ačhilo dživdo . Taro efta phralja thaj phenja salde španda jekh phral oleskoro reslja te našel odothare. Olakiri baba sine ko logori Dahau  emo j da ačhili dživdi . I Joshla si trinto generacia palo Aušvic. Numa o nacistikano genocide upral o Roma ki olate kergja trauma.

I storia e familijaja Joshla nane individualno. Numa o trauma taro nacistikano terori  e Romenge thaj Sintia e avutne generacienge saste panda nane kerdo rodaripa.

Ko agor e performanseske I Joshla tergol palal. Oj dikhel direktno ki publika em triumfalno vakerela:”Džanena li kaj majuči nataliteti sine ko paloaskereskere logoria taro o so aćčhile dživde? „Našti mudaren amen. Mangljen ama našti sine”

 

Link: https://www.dw.com/hr/ne-mo%C5%BEete-nas-ubiti-poku%C5%A1ali-ste-ali-niste-uspjeli/a-61332324

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

TV BTR NACIONAL

Momentalno Online

       Isi 416 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali