Socijala

Paraštuj 13-to – savo si o pakjajbe ko akava dive?

O Paraštuj 13-to buteder sueverno manušenge ki lumia a majbut ki Europa, Amerika thaj Australia dikhen le sar bibahtalo dive. Ko odova dive prolongirinena dromaripa, phanlipa kontraktia thaj aver bukja, darajbaja kaj ka ovel bibahtalipa.

Isi pobuter pakjajbe kotar avela akava sueverie bašo Paraštuj 13-to , startea kaj odova dive I Eva ko rajo hohavgja e Adame e phabajaja ko paraštuj, kaj ko odova dive uli I biblisko baro pani , kaj o Devel ko Paraštuj 13-to hemingja sa o čhibja ki Vavilonsko kula, em o Isus Hristos sine mudardo ko 13-to Paraštuj.  Bašo o “bibahtalo” numero 13 phanen pee m pakjajbe kaj odokhare manuša sine ki Gravdi Večera.

Numa sar majbuvleste pakjala pe bašo o fenomeni em miti Paraštuj 13-to o hisdtoričaria vakerena o akti so ulo ko 13 Oktobro Paraštuj ko 1307 berš kana o francusko thagar Filip IV dengja dekreto te phanen pe em te mudarel pe o lideri taro templaria o Žan de Molej thaj 60 oleskere majpaše manuša.

I hajka palo templaria but sigate buvlili ki sasti Europa . Buteder preperutne hristiansko Templaria so ulo ko Jekhto Krstonosno maripa ko 1096 berš sine astarde, mučime thaj mudarde te šaj “priznajnena” kaj kergje eres.

O papa Klement V ko 1314 berš na mukhlja pobuter te oven Temšplaria kote ov majodoriga funkcionirinel sine ama garavde.

Ko odova Paraštuj 13-to 1307 berš okola so respektirinen e templaren dikhen le sar majbibahtalo dive thaj o dive e bengeskoro.

O sueverie bašo Paraštuj 13  jali o “bibahtalo” numero 13 motivirngja em I baravli filmsko produkcias ki odoja tematika kotre sine buteder serialia sar Paraštuj 13, I misteriozno novella “ Deš thaj trin dćene ki večera” tari Agata Kristi, em I drama bašpi I misia taro vselensko ekipaži Apolo 13 soske kerdo si thaj filmi.

196 aplikantia bašo 70 apartmania. Ko ka resel dći ko socialno apartmani ko Gostivar?

Socialcoa, familie personencar taro invaliditeto, Roma thaj aver teleperavdi kategoria an o Gostivar udžarena o definitivno antvorto: Ka resen li apartmani an o bildingo socialno kherutnipaske? O oglas bašo konkuririba sine phanlo angleder jekh masek a prekal agorutne informacie so dela len o Gostivarpress.mk em resle taro Ministeriumi bašo transport thaj konekcie aplicirime si 196 džene em akana si ko dikhiba sa e aplikacienge palo so ka avel o preliminarno hulavipa.

O socialno bildingo arakhljovela ko drom “JNA” trujal I len Vardar . O apartmania so ka den pe si baripaja taro 33 dži ko 44 m2.

Palo deiba o apartmania ola ka aćčhon ko ploipa e themake , a o familie so ka len len ka šaj salde te istemalkeren olen dživdipaske.

Palo 5 berša o institucie ka keren kontrola em dži kote nesavi familia iklilo taro socialno riziko o apartmani ka ovel dendo avere familiake so si socialno rizično. Odova kerela pet e šaj andre khuven familkie so si ko socialno riziko thaj te čhinaven pe o manipulacie te bikinen pe o apartmania.

O bildingo sine tamikerdo angleder 3 berša, a o 70 apartmania panda si čuče.

 

Link: https://gostivarpress.mk/vo-ischekuvane-koj-ke-dobie-kluch-od-soczijalnite-stanovi-vo-gostivar/

Savi them isi la majbaro numero musilmania an I lumia?

Majbaro numero muslimani ki jekh them isi ki Indonezia, them kote isi 12.7% taro muslimania ki lumia, palo odova avela o Pakistan (11.1%), India (10.9%) thaj Bangladeš (9.2%). Paše 20% taro muslimania dživdinena ko arapsko thema.

Prekal I religia an I lumia ko 2020 berš majbut si o Hristijania paše 2.382 milijarda jail 31.11% palo odova o Islam, 1.907 milijarda jali 24.9%. Sekularno, nareligiozno si 1.193 milijarde jail 15.58%, a hinduizmi 1.251 milijarda -15.16%.

O hinduizmi si majpurani religia ki lumia, prekal buteder naučnikoa o darhie thaj o adetia datirinena panda angleder 4.000 berša. Ola avidve si paše 1.251 milijarda, em si trinto an i lumia sar religia, palo hriistijania thaj o islam.

Sar majbarvali religia prekal jekh studia taro 2015 berp si o Hristijania kote si len majbaro barvalipa (55% sabarabutno lumiakoro barvalipa), palo odova si o muslimania (5.8%), o Hindusia (3.3%) thaj i Jaudie (1.1%).

 

Link: https://al-ijtihad.com/belief/which-country-contains-the-worlds-second-largest-number-of-muslims.html

Resiba e Romengoro an i Europa

Nane oficialno informacie baši azisko thaj angloeuropakiri historia e Romengiri numa salde sar pretpostavke kote ko pobuter faktia si salde tema tari naučno debata. Nikana na džanel pe saste soske em kana I Roma avgo drom avile an I Europa. Ko odovca akti ko periodi taro 1200 dži ko 1500 berš anela importantno trampe: taro XIV veko naakari o modern faktia zojrakerena kaj akaja grupa manuša em grupe definitivno sine Roma.

Saste akceptirime sine kaj o Roma sine angleder ko desave Europakere kotora tari Vizantisko imperia angleder XIIi veko. Numa panda nadžanela pe kana avgo drom o Roma migriringje ko utar taro olengere kotora an I Grcia. Ko jekh nadžanela pe kobor sine Roma so gele peske tari Vizantisko imperia. Majpakjavutne ko maškar taro XIV veko pa naakhari grupa miigriringje ko utar . Sar  majanglal o dokumentia sikavena kaj o Roma thaj šaj te imprentirinen pe sar fakti kaj o Roma sine an I Vlahia , jail avdusutni Romania. Taro odova momenti o Roma buteder liparena pee m akala dokumentia notirinena kaj o romane grupe keren rodaripa an o europakoro kontinento. Panda ko 1435 berš o Roma sine but šukare pendžarde ko pobuter europakere dizja. Isi aktia ko parujnebaskere lila taro imperatoria , thagaria thaj papia thaj legend bašo adžiluko so keren amalikane šukar avilen ko maškarutno šelberšipa zorale formulirime ko hristianstvo . Liparena pee m zanatia sar so si gatanje jali čoriba – o domicilno dizutne dizutne (Europljania) dikhena salde okova so valjani jail so mangen te dikhen: kote panda tegani šubikeren e Rome bašo namorali thaj ateizmi, jail špionluko ko hairi e Khoraenge em bizo nisave faktia del ape ilustracia bašo “namoralno” manuša. Odoleske o avgo europakere raportia formirinena jekh ilustracia e Romenge so oj dži ko avdisutno dive si palem bangi ilustracia , karikatura, so kerel I naromani ilustracia e Romenge.

 

Link: https://rm.coe.int/dolazak-u-evropu-informativna-brosura-o-istoriji-roma/16808b193a

FaLang translation system by Faboba

Mangava te vakerav

TV BTR NACIONAL

Momentalno Online

       Isi 422 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali