Faktoria bare jagake ko romane mahale si taro diferentno karakteri , dži ki bari jag avela pe sebepi skladiriba sekundarno surovine, plastično šišija, kana I momoli ka thabljol  soske buteder romane mahalen nane len elektrikani energia, a but droma si I rumimi elektrikani instalaciua. Sar faktori tari bari jag ki romani mahala Crvena Zvezda sine defekti ki elektrikani instalacia  kote ko 21 Fevruari ki familia Jašarevič kergja baro materijalno zijani bahttake bizo manušpikane viktimia,

Akana akale familiake trubul finanisko suporto te koregirinel o kerdo zijani. E dizjakoro institucia ki Palilula dengje lafi kaj ka den finansisko suporto numa odola love na resena bašo renoviriba.Em odoleske apelirinena dći ko manuša so šaj dena hummanitarno ark ate den suporto akale familiake.

Link: https://romaworld.rs/uskoro-pomoc-porodici-jasarevic-od-gradskih-institucija/

Youtube:

Anibaja decizia bašo deiba phursakoa so angje bari reputaciua e nacionalno kulturake o IE Kultura bašo nacionalno minjoritetoa so sine andi persi kurko ki bešin ko Govermento e Republika Srbiake.

Sar zojrakeriba kaj kergje maškar okola so resle Nacionalno phobaro dopheriba e nacionalno kulturake  resle o artistoa o pisateli e čhavenge Momčilo Odalovič. O translatori Arpad Vicko , pijanisti Nikola Rackov, o slikari Milan Blanuša, umetnikano fotografo Goranka Matič , filmsko snimateli thaj direktori e fotografikae Radoslav Vladič , o akteri Radoš Baič, dirigenti Dejan Savič, o eksperto kulturake Dragan Draškovič, , vokalisti thaj pedagor , kommpozitori , aranđeri em muzičko redaktori Biljana Arsič Krstič, o filmologoi Miroljubv Vičkovič  thaj o virtuozi an i truba o Booban Markovič.

I decizia bašo dopherdo phursko ko aniba sukcesi ki uči kultura thaj kultura taro nacionalno minjoritetia   resle o akteri Aleksandar Berček, oo pisateli thaj translator o Darko Tanaskovič, o akteri Slavko Štimac thaj o eksperto kulturake Aleksandra Ninkovič Tasič.

Link: https://romaworld.rs/medju-dobitnicima-nacionalnih-priznanja-i-boban-markovic/