I sitacia manuša bizo khera si hor atako upral o manušikano integriteti, socijalno teleperavipa thaj niami ko dživdipa. Odova si (prima facie) ki avgo percepcia jali teleperaviba ko niami te ovel tut kher em phagela baro numero manušikane niamia. O manuša so si bizo khera , em kana si thanjarde ko Centroa , si len zaruripa taro hajba, buti, sastipaskiri protektiva thaj suporto ko mentalno sastipa  thaj o trauma so isi le.

Agorutno drom kana sine kerdo globalno rodaripa – tari rig e UN ko 2005 berš . notiringja pe kaj paše 100 milionia manuša si bizo khera ki sasti lumia. Paše 1,6 milijarde manuša nane len adaptirime kher (Habidat, 2015). An o 2021 berš, e Lumiakoro ekonomikano forumi editiringja kaj bizo piro kher isi paše 150 milionia manuša ki sasti lumia.

Taro akava fenomeni nane imuno ni I Utarali Makedonia, kote asavki forma tari akomodacia dela o Lolo Kriso thaj o institucie ko pervazia e Ministeriumeske baši socijala.

Taro akava punkti ko skopjakoro Momin Potok vakerena kaj dji akana sar so si putardo angleder 15 bersha napalal nane  dji akana neko te merel sine an o akava stacionaro ko jevendaskoro period. Ola vakerena kaj o rodaripa kerdo taro olengoro profesionalno timo so kaerel buti ko punkti , vakerel kaj da bi jekh manuš oficialno ovel manuš bizo kher ov si  le pobuter faktoria thaj parametria:: Adiktivno natura prekal o alkoholi, narkootično supstance, komari - hazardi, psihijatarskoo problemoa thaj nasvalipa, čorolipa thaj socialno inkluzia, bizi buti, thaj imotno  problemoa.

Sar populacia pobuter si murša. Isi em džuvlja da , ama lengoro numero si but potikno ki paralela muršencar, kote o procento si 80:20, vakerena taro akava punkti.

Majbut manush achola bizo kher si individualcoa, ko prosek 55 bersha phuripe, so si slabo familiarno korelaciencar , jail uopshte nane len korelacia e familiaja. Raritetnoo si familiarno te oven bizo khera.

Link: https://civilmedia.mk/bezdomnitsite-vo-trka-so-zhivotot-vo-uslovi-na-surova-zima-i-siromashtija/

Ko 7 april 1990 berš, ko IV. Lumijako romano kongresi, anelape decizija baš "Romani Alfabeta", savi sine bahanikerdi tari rig e Komisijake bašstsndsrdizscija e romane čhibjake. Ki adaja decizija vashramongjepe 17 džene, maškar lende romane lingvistija thaj džene bare džanlipaja: Šaip Jusuf, Marsel Kurtijade, Rajko Džurič, Ian Hankok thaj sar prezententi taro UNESCO, Viktor Koptikov.

Ko 1992 berš, telo arkadendo e Ministeriumeske baš sikljovibe, ikergjape generalnikani konferencija baš o xali e romane čhibjake thaj lakoro istemalkeribe ko sikljovibe. Tegani, angjepe thaj o fundavne principija baš kodifikacija e romane čhibjake ani them Makedonija.

Ko 1998 berš, ikljovela o avgo romano - makedonijakoro thaj makedonijakoro - romano lavzako taro autorija Trajko Petrovski thaj Bone Veličkovski.

Ko 2015 berš, UNESCO, angja decizija o dive 5 noemvri te ovel Sathemengo dive e romane čhibjako.

Ko 7 noemvri 2019 berš, kerdi si promocija e lileske Gramatika e romane čhibjake taro autorija, Ljatif Demir, Fatima Demir thaj Nevsija Durmiš.