O Helsinško komiteto manušikane niamenge majzoraleste reagirinela ko akti hramosarde grafitia fašistikane svastikencar thaj hramosardo lafi “Gjupci” hramosarde kale sprejeja upral Romane khera ko drom Debarska an I Bitola.

Kerla pe lafi bašo panda jekh drom natolerantno akti , thaj bičhavdo mesažo soo kerel akharin bašo atako thaj natolerancia mujal o Roma em I romani jekhin.

Chidibaja taro motivi te  kerel pe sadživdipa, tolerancia thaj nacionalno respekto bizi diferenca savo nacionaliteti isi e manušen , etnikani, religiakiri jail savi aver jeripa rodela pe taro themakere  institucie majnaglal oo Ministeriumi andrune bukjerngje thaj o Kriso fundavutne te keren rodaripa akale akteske te arakhen e akteren so trubul te oven džovaplime akale akteske.

O Helsinško komiteto udžarel taro MAB thaj OJO saste te del kvalifikacia akale akteske tari natolerancia. Tari piri riog ka akceptirinen kriseskoro akti thaj ko avutnipa ka dikhen pes a o aktivitetia so lena pe a so si konektirime akale aktea.

O Helsinško komitetoberšencar napalal nekobor droma alarmiringja kaj isi natolerantno retorika mujal I romani jekhin ki Komuna Bitla thaj kaj treble te len pe konkretn aktia te bajrol I gind ko dizutne baši maškaretnikan, religikani thaj kulturno tolerancia bašo sadživdipa.

Reakcia tari I  them trubul ko akava momenti te kerel pe thaj si imprtantno

Soske ten a sine kerdi efikasno protektiva  e viktimenge so rodena protektiva ka del mtivi okva so kerel akala aktia, te kerel len majodoriga da. Rasno prfilacia e Romenge majodoriga si šerutno faktori so čhinavel jekh a jekkh akcepcia dži ko benefitia thaj kerel marginalizacia ko sasoitnipa. Odleske o Helsinško komiteto

Dikhel kaj reln lačharipa e situaciake šaj te ovel salde trampa ki korelacia e themakere institucienge akale jekhinake.

Link: https://mhc.org.mk/news/kukastite-krstovi-vrz-kukite-na-romite-e-zlostorstvo-od-omraza/?fbclid=IwAR1RUTJnjdcy0lmtn6_M65equdLR6yk3no9niJqVCRAw581ysVbLbmNu2Xs

Pali rusiakiri invazia e Ukrainake , milionia dizutne našle an o thema tari Europakiri Unia (EU), konektiribaja thaj milja Roma an I them, kote so sine dende lenge dekretia te šaj nesavo vakti te ačhon  thaj te keren buti prekal I Direktiva tari EU baši nasavakteskiri protektiva.

O Roma taro Zakarpatia numa na sine tretirime jekh a jekh sar o avera. Trujal o namukhiba tari Ukraina bašo duplo themutnipa, buteder Roma taro odova regioni isi len em hungariakoro pasporto thaj personalno dokumentciua thaj doleske nane kvalifikujme sar persone baši nasvakteskiri prtektiva  tari EU, odolea so buteder olendar agorkjergje ko kolektivno centroa.

Numa jekh berš pal dova ktrvale šukrikerinaja taro hungariakere NGO buteder Roma taro Yakarpatia nevikeren piro dživdipa thaj arakhen peske neve khera an I Ungaria.

Prekal I statistikani peracia taro 2021 berš an I Transkarpatia dživdinena paše 150.000 etnikane Ungarcoa thaj 10.000 Roma. Sar majčoroli em majteleperavdi grupa , thaj nadžanela pe o sasto numero ungarsko Roma, numa o ekspertoa notirinen kaj si paše 30.000-40.000.

Prekal I majbari romani organizaciua an I Ungaria I Romaversitas , o majbut Roma taro Sakarpatia keren vorba pe ungariakiri čhib, a na romane , ukrainsko jail ruskoo. Buteder olendar dživdinen ko čorolipa , segregirime, ko geto thaj 33 procentoa bizo pani, takjariba thaj elektrika.

Isi but hari bukjarne thana e Romenge an I Transkarpatia. Prekal o notacie tar ukrainakere NGO salde 38 peocentoa taro Roma si ki buti, sebešpi nanipa lkalno šajdipa, buteder murša tar regionia keren sine buti an I Ungaria angleder o mariba.

Numa odova na kergja len hazri olende thaj olengere familienge ko šartia so arakhen pe an I Ungaria, “O našutne resle ko but rumim sistemo” vakerel I Lila Erediks , portparoli ko Romaversitas . “O Zakarpatsko Roma si ki but bilačhi situacia.

Trujal  našutne, 876.000 Roma dživdinena an I Ungaria so si paše enja procentoia taro dizutne an I Ungaria, o majbaro minjoriteto prekal I studia taro 2018 berš. Dživdipaja ko akava regini taro XV veko o Roma majbut dživdinen ko ruralno trujalipa ko majčorole regionoa taro utarpurab  thaj dakđimpaščimalno regioni. Majbaro kotor olendar si naeducirime thaj bizibuti, thaj buteder dživdinena čorolikane

Link: https://www.slobodnaevropa.org/a/madjarska-ukrajinski-romi-izbjeglice-siromastvo/32444055.html