Socijala

Silas Kropf: Sebepi o „Romano stereotipi“ me garavav miro identiteti

Jekh okolendar so kergje piri storia e germansko gazetake Spiegel si o Silas Kropf . Sa dži kop ire tinejdžersko berša ov peske garavel sine o fakti kaj si Sinto soske sine konekcia kaj oleskiri familia sine telal o terrori taro nacistikano period.

 

„Miro papu telal I dar kaj šaj te ovel palem asavko genocide  em odoleske Amari kultura na sikava sine phravde avire manušenge, em kera sine salde germansko lafi , a na romane. Miri familia sine la bare trauma ko vakti taro nacistoa.

 

Miri parababa ko jekh sine Sinti em sine la but phralja em phenja so sine deprotirime ko komnc logoria. Salde nekobro irangje pe dživdie, a o sa aver sine mudarde.

 

Ko vakti tari piri edukacia špiro identiteti sar Sinti o Silas ikerel sine garavde. Sar fakti si kaj isi kolektivno napakjiv ko themakere ofisia em institucie ki Germania, so pakjala kaj isi bari diskriminacija mujal o Sinti em o Roma.

Kana agorkergja piri edukacia o Silas palem na navkergja piri nacionalno identiteti.

 

„Kana ikljovav sine mire amalencar , ola ko momenti bistrena sine kaj sium Sinti em vakeren sine šale ko anava taro Sintoas. Našti vakerav kobor droma kergje odova  ama sine situacie kana ka vakeren :” Nane čače kaj sian tu Sinti, tu na sian Sinti, nasian sar olende. Sar o buteder Roma so kamen integracia ki them sium sine svedoko kana ola keren sine bibahtale šale e Romencar kana ka dikhen sine neko ko si čorolo jali našukar uravdo! Vakerel o Silas.

 

Link: http://www.portal-udar.net/silas-kropf-zbog-ciganskog-stereotipa-sam-skrivao-svoj-identitet/

O Roma ko Brazil

O roma taro Brasil taro brasilcia notirime si sar „Cigano“ (vakerdo: Portugalsko [siˈɡɐ̃nus]), jali alternativno sar forma taro kale, kali, kaloni, buemios, judei (ko Minas Gerais) em kviko (ko Minas Gerais em Sao Paolo), ko diferentno nivelo kana istemalkerel pe akaja etimologia em čhibjakoro nivelo.

 

Sar so implementirinen majbut desave olengere lokalno anava pobuter brasilcoa em brasilsko Roma si ki grupa tari Iberisko Kale (Kalos), sar olengere paše anavkerde Luzofon protugaslko Roma em o špnasko roma Gitanosia Ko raporto taro 2012 berš vakerel pe kaj ola ko Brasil resle ko dujto jekvaš taro 16 vekokana sine deportirime tari Portugalia.

 

Ola sine robora –phanle ki Portugalia em paldime ko agor bičhavde ko Brasil (a neko olendar avgo drom em ki Afrika) Ko raporto akcentirime si kaj buteder Roma taro Brasil avdive dživdinen taro kinobikiba. Jekh vakti sine e grastencar a akana si pobuter so bikinenas purane vordona

 

O informacie taro kerdo popis ko Brasil ko 2010 berš isi odothe 800.000 Roma jali 0,4% tari sasti brasilsko populacia , Buteder olendar keren I romani čhib.

 

O avo Brasilsko president (1956–1961) si Romano tari na Portugalia em sine o Juselino Kubitček, so 50% si čehiakoro Rom prekal oleskiri daj . Oleskoro mandato sine notirime sar ekonomsko prosperiteto em politikano stabiliteto majpendžardo so kergja o nevi šerutni diz ko Brasil I Brazilia.

 

Sar te ovel da o Brasil sine le romano president taro portugalsko Kale anglal o Juselino, odova sine o Vašington Luis so sine pravniko prekal I proofesia , ulo političari tari kariera em palo odova fokusiringja pe ko historikane studie ko Brasil.

Ungaria: O Roma merena, soske o medicinsko vordona na mangen te khuven ko romane mahale bizi policiakiri protektiva

O načalniko e thaneske Senetjea - Csenyétea, tikno gav an i Ungaria. O Ištvan Kiss, vakerel kaj jekh Romani džuvli muli o nakhlo kurko , soske o šoferi e medicinsko vordoneske na manglja te khuvel ko gav bizo policiakiri protektiva.

 

O Kiss akava notiringja le sar diskriminacia , a prekal o mediumia bičhavgja mesažo kaj ka vazdel kriseskoro akti mujal akava. Panda majbari kontraverznost si kaj o mediumia so si paše e ultranacionalistonge istemalkeribaja akaja tragedia sar fakti kaj ki Ungaria isi thana so trubul ma te džal pe olende.

 

O načalniko Kiss prekal video mesažu ko Facebook vakergja kaj ko mismereskere saatia sine informirime taro jekh gavutno našavgja i svest em na del nišani dživdipaske. Aso oleskere lafia ov reagiringja majsiga kana pire komšia legargja le dži ko vordon e medicinsko arakake kote o šoferi sine ko khujbe e gaveske em na manglja te avel dži ko kher  bizi policia, Bibahtake o dživdipa akale nasvaleske našti sine te kerel pe khanči.

 

Ko kontradiktorno informacia tari Nacionalno ofiso e ekipake tari medicnsko ofiso vakerena kaj trubula sine policiakiri opservacia , soske sine len telefonsko akharina kote bičhavde daravina . Ki vakerin ko telefonsko numero 444 o ofiso demantirinel kaj kergje diskriminacia , soske vakeren kaj olengiri „fundavutni profesia si jekh a jekh dejba medicinsko suporto sakoneske so šaj majšukar te kerel pe i buti kaske so trubul.

 

O načalniko pakjala kaj kerel pe lafi baši diskriminacia soske sar so vakerel o uče institucie vakeren e bukjarnenge ma te džan ko romane mahale bizi policia.

 

„Akava nane te bistro , ka roda o čačipa anglal o Kriso . Akaleske nane bangipa ko medicinakoro personali numa ko olengere uče šefia soske ola vakeren lenge kaj na troman te aven ko romane mahale bizi policia “ akcentirinela o Kiss.

 

Taro ERRC (Europiean Roma Right Center), havela pe kaj si dendo notacia taro jekh pediatro tari diz Arlo kote vakerena:

„Kana akharen urgentno medicinakiri ekipa ola si but arogantno. Iskreno ni kamav te kerav lafi olencar. Ola akharena medicinakiri ekipa a nane zaruripa odoleske. Ka khujnel khere, na mangen te džn ko doktori em akaharena doktore khere. Soske isi len 5 čhaved khere. Olenge polokheste te avel doktori lenge khere ko than te džan ko doktori”

Nesave doktoria ko pučiba taro ERRC vakergje kaj džanen desave pire kolegen so but droma na kergje reakcia ko akharina taro Roma, soske na pakjana kaj si urgentno akteske.

 

Sa akava vakerel kaj buvleste regionalno čhinavel pe i urgentno medicinakiri asistencia e Romenge ko desave mahale. , a o načalniko taro akava gav vakerel kaj akava nane avgo drom sar incidenti . Angleder jekh berš čhavo romano tarp 5 berša mulo ko asavke forme na deiba suporto taro medicinsko ofisoa.

Link: http://www.errc.org/news/romani-man-dies-while-paramedics-stall-at-the-outskirts-of-the-poorest-village-in-hungary

Demolirimo o ofiso em čorde o sasto ofiseskoro inventari taro CRRZ “Bairska svetlina”

O Centro buvljaripaske e romane jekhinake (CRRZ) „Bairska Svetlina“ sikavel hor skldiba e siguriteteskere situaciake , majbut ki mahala Bair sebepi o agorutne aktia ko ofiso kaj si i asociacia em e lokalno ofiso „ Dimitar Valhov“ so sine targeti e čorenge ko periodo 01.01.2020 dži ko 06.01.2020 berš kana sine demolirime o ofiso em čorde o sasto inventari taro ofiso.

 

„Akava nane avgo drom, soske angleder da nekobor droma sine phage o pendžerke em o udara, a ko duvaria sine hramosarde bilačhe grafitia. Asavke amoralno situacie bibahtake na sine sankcionirime taro themakere institucie, em sevdžibaske si o fakti kaj salde kerel pe evidencia, ama na len pe nisave aktia ko akala incidentia.

 

Numa akale akteske ko Ministeriumi andrune bukjenge – Bitola, si notirime akava akti em kerdo si tari policiakiri rig sa o kanonikane notacie , aso odova kerdo si lista em akana kerel pe but ko odova.

 

Ko odova konteksti , rodaja taro institucie so keren buti ko sevdžiba em siguriteto e civilenge te keren o aktia sar so trubul te šaj te čhinaven o kriminaliteto em te konektirinen normalno em tromalo funkcioniriba e asociake  thaj e lokalno ofisoske ki mahala Bair ki Bitola.” Reagirinel ki hramosardi reakcia o remzi Medik, presidenti taro Bairska Svetlina.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 336 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali