Avdive sa e muslimanenge startujnela o masek Ramazan, kte so oo muslimania taro sasto sumnal ka pstinen ko diveseskere saatia trianda divesa. O Ramazani agorkerela Bajramea.O Ramazani si masek kote užarela pe ruhea, imanea, thaj sa muslimania chidena pe taro hajbe, pijbe, em avera akale lumiakere čalipa, na kerena namoralno aktia thaj bezeha.
I resarin sit e ikljol pe taro Ramazani majšukare, majsasto, thaj bizo bezeha. Avgo dive e postibaskje si ko Palokurko 11 mart , a o agorutno si ko 9 aprili.
Sak berš o Ramazani počminela 10 -12 diveasa majanglal soske ko islamsko kalendari si lunarno - hidžra kote o masekoa si len 29 jali 30 divesa.
Sebepi o Ramazani pobuter islamsko lideria bičhavgje mesažoa dži koo džemahati kote nootirinen kaj muslimani akale praktikaja sikavela o posti I knekcia e Alahoa primal o šukaripa, tromalipa, solidariteti, I reforme ki leskiri persona te ovel panda majlačhste,
I Ljubica Adžovič si akterka kote dikhlem ola ko filmi „Dom za vešanje“ thaj „Crna mačka beli maćor“,ki režija taro Emir Kusturica. O pendžarutno režiseri vakergja kaj oleske o keriba buti e Ljubica Adžovič sine leske “najinteresatnoo džanlipa ki oleskiri kariera” a buteder na džanena kaj oj sine naturščiko, naeducirimo aktero, thaj arakhlja la bašo filmi, sar dikhela sine ko karte.
Romani kote o Kusturica dikhlja late “lačho potencijali glumake”, khelgja I rolja sa Mami Kadija ko filmi “Dom za vešanje” . O Kusturica arakhlja e Ljubica khere ko tikkno than Zaograd ko pašipa taro Sutomore. Sine fascinirime taro olakoro naturno talenti em harizma em lansiringja la ko filmi a oj sine but bahtali odoleske.
Olakoro talenti sine odokhare autentično so buteder dikhle la sar čačutnoo profesionalco. I Ljubica reslja phursak akale roljake ko Kansko festivali ko 1992 berš. Palo akava sukceso I Ljubica palem khelgja ko filmi taro Kusturica “Crna mačka, beli mačor” . Ko odova proekti oj anavkergja e akterka BrankaKatič , koleška kasaja kerel buti sar “čačutni unuka”. Trujal so palo akava sine lake dende but akharina te khelel ko aver filmia an I Germania, oj irangja savoren notiribaja kaj oj kerel buti salde e Kusturicaja. Trujal o baro sukcesi ko filmia I Ljubica Adžovič irangja pe ki piri anglutni profesia - te dikhel ko karte ko Sutomore. Sine la enja čhave, ama nikana na reslja te džanel kobor si la unukia em paraunukia. Kana ućlela soske dikhel palem ko karte oj vakergja – te parvarav e čhaven.
Bijame si ko Skopje , a dživdinel sine ko Bar. Anglal te merel lungo vakti bešel sine em ki Francia thaj Švedska. Kana irangja pe ko Montenegro ko 2006 berš oj muli ko 82 berš phuripa. O Emir Kusturica sine paše amal e Ljubicaja em sikavgja hor mazunipa em bibaht kana muli, “Oj sine talent so raritetno bijangjovela. Mangava sine te kerav buti e Ljubicaja. O bakđiši sine nabisterdo čalipa em džanlipa mange sar režiseri. But sium bibahtalo so muli” vakergja ove e Ljubicake.
Ko 30 januari agorkerena 14 berša taro meripa e fundavutneske e romane čhibjake an i Makedonia o profesori Šaip Jusuf . Ov mulo ko Skopje ko 2010 berš.
O Šaip Jusuf si bijamo ko 1933 berš. Studirinel sine ko Beograd ko fakultetobaši fizičko kultura . O Šaip Jusuf sine jekh taro organizatoria e Jekhto Romane lumiakere kongreseske ko London ko 1971 berš thaj sine membro an o IRU.
O Šaip Jusuf si autori e avgo romane gramatikake an i Makedonia. Ov piro hramovipa e gramatikake agoorkjergja la ko 1973 berš, a barabutne e Krume Kepeski i gramatika ki romani čhib sine editirime ko 1980 berš ki editacia taro 3.000 kotora tari „Naša kniga“ ko Skopje. Aver literaturno kotora taro leskiri barvali historia si „Amen siam e Titoskere, o Tito si amaro“– an o 1978 berš ko srbiakoro –kroaciakiri edicia taro Drago Zdunjić. Oleskere aktenge bašo sa so kergja , avdibve ki komuna Šuto orizari legarel o anav tari I maškarutni škola.
Ikergape o premiersko dikhipe e neve filmeske taro pindjarutno gilavutno Ðej Ramadanovski, kaskoro djivdipe sa pherdo fuhalibnaja thaj pharipnaja,mangipe sar thaj tragedie. I Premiera ikergapes ano Belgrad, aso havlarelapes o jekha jekh filmi ka khelel ko 26 januari ko Skopsko kino Sinepleks.
Ano akava filmi sar serutni uloga lela than Husein Alijevik,ki rezija Nemanja Kjeranik thaj Miloś Radunovik.
Odova so nane halovibnaske bash o Roma Press, saste informacie ko sa e balkaneskere medie khatende na pominenapes o anava save lena than sar Romane glumcija Bajram Severdjan(dr.Koljo) Sanela Emin thaj Emra Kurtishova.
Naoficijalno resaraja ano informacie pa duri bash o promoviribe e filmeske sar ko Belgrad hem ko Skopje, akale akteren na sine oficijalno akharde, pućenapes SOSKE?
