Angleder duj divesa sine čordipa ko Muzej Romane kulturake locirime ko drom Ruzveltova ko Beograd. Premal o direkotri e Muzejeseskoro  Dragoljub Ackovič ki notacija bašo Pink.rs , čorde si pobaro kotor artiklia so si but moldime.

- O čoriba sine angleder desave divesa. Thargje buteder bakarno artikloa thaj deš umetnikane slike so si but mldime. Maškar olende em ikona tari I Bibija . Kerel pe lafi bašo orginalno ikona so si moldime nekobor milje eura. Avera  slike , deš lendar so si majhari deš mile eura. Aver artefaktia so si nekobr mile eura. Čordo si televizor, zvučnikia thaj but aver artiklia – vakergja o Ackovič baši o Pink.rs.

Sar so vakerel o Ackovič , o čora majanglal čhingje o kablia, em sa odova legargje autoa..

- I policia iklili ko rodaripa ama o čora si napendžarde – vakergja o Ackovič baši Pink.rs.

Link: https://pink.rs/drustvo/532962/incident-u-beogradu-obijen-muzej-romske-kulture-u-ruzveltovoj-ulici-ackovic-za-pinkrs-ukradeno-je-mnogo-vrednih-predmeta-originalna-ikona-'tetkic?fbclid=IwAR3ZAkZ08kqjd89kRCZAr0QwhwteT8YDccVLBvbk_SHTACM1QJe5PfuWPhc

O Šakir Pašov (1898-1981), avdive k but bukja si bisterd em sine jekh tar centralno figure ko romano aktivizmi an I Bugaria. Ov si fundavutno taro nekobor romane organizacie , patrin thaj Romano teatro. Oleskiri lungoberšeskiri politikani aktivnost  majbut prekal  komunizmi  thaj o Romane niamia angja leske but diskriminacia thaj phanlipa. Kana ale ko legaripa o komunistia ko 1944 berš , ko 1947 berš ov sine  avgo Rom so sine alusardo ko bugariakoro parlamenti. Nekobor berša palo odova ov sine  došakerdo  em bičhavdo sine ko loogori. O krisiba em došperaviba upral leste, palo but berša sine notirime sar hohavne taro desave manuša tari romani jekhin. Akaja tikni  statia si ko kotorvale kotora thaj si fundirime ko naeditirime: Istoria e Romenge an I Bugaria thaj Europa.

O Šakir Mahmudov Pašov si biame ko 20 oktombr 1898 berš ki mahala ki Sofia, Oleskere jeria sine I Eda thaj  Mahmud . Trujal s na sine ko dova vakti interes e romane čhaven te džan ki škola , o 9 beršengro Šakir mangel sine te džal ki škola. Kana agorkergja 8 klasi valjani sine te džal k zanati ko po dat em te prandinel pe . Numa ov manglja majodriga te educirinel pe em gelo ko Tehničko škola . Palo diplomiriba ov prandingja pe e Sabrijaja em sine akhardo ko askeri. Sine bičhavdo ko makedonsko fronti em sine politikane aktivno ko vakti e maripaske. Vakeren kaj odori angja decizia te irangja pe dživdo ka sikljol I Istoria e Roomengiri prekal  generacie, odova hramovipa sine keriba odoja mangin, Odova nane akademsko trud, Trujal so lelja nesave akadamesko faktia odova sine hemim e tradicionalno thaj autbigrafsko elementencar.

Link: https://ran.eu.com/sakir-pasov-und-die-nationalbewegung-der-roma-in-bulgarien-teil-1/?fbclid=IwAR1pBiOo9Z14QkArzZS49rTK1oJQ5dxXa9iXHrq-Q6Va9V0TCO3-bnakOX8