O aver nominirime si o Pio Abad, Klodet Džonson thaj Džeslin Kaur. Sa o aktia so si nominirime ka oven prezentirime ko Tejt Britanija taro 25 septemvri 2024 dži ko 16 fevruari 2025 berš. Okova so resel o phursako taro Tarner si le 40 berša tradicia em ka ovle vakerdo ki ceremonia ko Tejt Britanija ko 3 dekemvri 2024 berš. „Hoš si kana kerel pe odokhare tikni lista taro artistoa thaj udžarav te dikhav o performanso ko Tejt Britanija akana ko septembro“, vakergja o Aleks Farkuharson, direktori ko Tejt Britanija thaj president ko žiri e phursakoske Tarner.
„Sa o štar nominirime keren but buti. Ola sikavena sar o modern arti šaj te fascirinel amen, thaj buteder zoraleste te vakerel amaro identiteto thaj I lipar, prekal o majsuptilno detalia. Ko 40 berš taro phursako Tarner , akaja lista sikavela kaj o britansko artistikano talent si barvalo thaj energično sar sako drom” vakergja o Farkuharson.
O Čarli Čaplin si jekh taro majkontraverzno thaj majbare persone ki era taro nemo filmi. Ov si bijame angleder 135 berša ko 16 April 1889 berš, a mulo ko 25 decembro 1977 berš
I kontraverznost thaj bajraripa sako drom sine than ko leskoro dživdipa sar phravde thaj privatno.
Akava si kotor taro leskere notacie so hulavela le e lumiaja:
Na sium but sabrlia bašo nesave šuže bukja so trubul te oven notirime te šaj haljova olen.
Na sium sigurno kaj o manuša džanen so mangena. Akaja notacia si kerdi tari kiri kariera. Gindinav kaj jekh taro dživdipaskere ironie te kere greška bukja ko čačutno momenti.
Ko agor, sa si jekh bari šala.
O asajbe si sar tonik, lokharipa, thaj chidiba I dukh.
O dživdipa si super, kana o manuša bi mukhen tut ko rahati.
O dživdipa si tragedia kana dikheja le taro paše, ama si em komedia kana dikhe le duraldan.
Khanči nane savakteske ki akaja lošno lumia – čak em o belje.
O dušmanluko e manušendar ka nakhel, o diktatoria ka meren em o zoralia so lele taro manuša ka iranel pe palal. Sa dži kote o manuša merena, o tromalipa nane te našavgjovel.
Avdive sa e muslimanenge startujnela o masek Ramazan, kte so oo muslimania taro sasto sumnal ka pstinen ko diveseskere saatia trianda divesa. O Ramazani agorkerela Bajramea.O Ramazani si masek kote užarela pe ruhea, imanea, thaj sa muslimania chidena pe taro hajbe, pijbe, em avera akale lumiakere čalipa, na kerena namoralno aktia thaj bezeha.
I resarin sit e ikljol pe taro Ramazani majšukare, majsasto, thaj bizo bezeha. Avgo dive e postibaskje si ko Palokurko 11 mart , a o agorutno si ko 9 aprili.
Sak berš o Ramazani počminela 10 -12 diveasa majanglal soske ko islamsko kalendari si lunarno - hidžra kote o masekoa si len 29 jali 30 divesa.
Sebepi o Ramazani pobuter islamsko lideria bičhavgje mesažoa dži koo džemahati kote nootirinen kaj muslimani akale praktikaja sikavela o posti I knekcia e Alahoa primal o šukaripa, tromalipa, solidariteti, I reforme ki leskiri persona te ovel panda majlačhste,
I Ljubica Adžovič si akterka kote dikhlem ola ko filmi „Dom za vešanje“ thaj „Crna mačka beli maćor“,ki režija taro Emir Kusturica. O pendžarutno režiseri vakergja kaj oleske o keriba buti e Ljubica Adžovič sine leske “najinteresatnoo džanlipa ki oleskiri kariera” a buteder na džanena kaj oj sine naturščiko, naeducirimo aktero, thaj arakhlja la bašo filmi, sar dikhela sine ko karte.
Romani kote o Kusturica dikhlja late “lačho potencijali glumake”, khelgja I rolja sa Mami Kadija ko filmi “Dom za vešanje” . O Kusturica arakhlja e Ljubica khere ko tikkno than Zaograd ko pašipa taro Sutomore. Sine fascinirime taro olakoro naturno talenti em harizma em lansiringja la ko filmi a oj sine but bahtali odoleske.
Olakoro talenti sine odokhare autentično so buteder dikhle la sar čačutnoo profesionalco. I Ljubica reslja phursak akale roljake ko Kansko festivali ko 1992 berš. Palo akava sukceso I Ljubica palem khelgja ko filmi taro Kusturica “Crna mačka, beli mačor” . Ko odova proekti oj anavkergja e akterka BrankaKatič , koleška kasaja kerel buti sar “čačutni unuka”. Trujal so palo akava sine lake dende but akharina te khelel ko aver filmia an I Germania, oj irangja savoren notiribaja kaj oj kerel buti salde e Kusturicaja. Trujal o baro sukcesi ko filmia I Ljubica Adžovič irangja pe ki piri anglutni profesia - te dikhel ko karte ko Sutomore. Sine la enja čhave, ama nikana na reslja te džanel kobor si la unukia em paraunukia. Kana ućlela soske dikhel palem ko karte oj vakergja – te parvarav e čhaven.
Bijame si ko Skopje , a dživdinel sine ko Bar. Anglal te merel lungo vakti bešel sine em ki Francia thaj Švedska. Kana irangja pe ko Montenegro ko 2006 berš oj muli ko 82 berš phuripa. O Emir Kusturica sine paše amal e Ljubicaja em sikavgja hor mazunipa em bibaht kana muli, “Oj sine talent so raritetno bijangjovela. Mangava sine te kerav buti e Ljubicaja. O bakđiši sine nabisterdo čalipa em džanlipa mange sar režiseri. But sium bibahtalo so muli” vakergja ove e Ljubicake.
