Respektirime IRU membrora, delegatora thaj IRU amala

Kamav an o anav taro IRU em ko miro anav sar olakoro president te ntirinav kaj avela jekh taro majkalo periodo e Romane naciakoro , a  odova si o 2-to Avgust  o Hlokausto upral o Roma thaj Sinti.

Notiribaja akava dive trubul te lipara ko majbari bibaht ve manušipaske an i historia thaj odoleske o holokausto upral o Roma thaj o Sinti na tromal te ovel bisterdo  sar so si em anavkerdo „Bisterdo Holokausto“

„Akale aktea notirinaja jekh taro majtragično periodoa thaj procesoa ki historia e manušipaske – o Holokausto so ko vakti taro Dujto lumiakoro maripa sine kerdo upral o Roma thaj Sintia , sar kotor taro majkali idea so si notirimme sar „definitivno faisali“  e nacistikani thaj fašistikani daravin  upral i tromali lkumia ko odova periodo. Akava dive si kana daja amen godi kote maškar 1933 thaj 1945 berš , o nacistia thaj olengere paše manuša mudargje šelencar mile Roma thaj Sintia – murša, džuvlja, čhave  ko kotora tari Europa so sine telal fašistikani okupacia“

Odooleske k akala divesa apelirinaja dži koo sa amare mebrora, delegatora  a ko jekh em institucie  taro lokalno, regionalno, nacionalno thaj internacionalno karakteri te notirinen akava dive thaj ahgjaar te del pe respekto primal savore so mule ko vakti taro Holkausto thaj mesažo ma te ovel odova nikana pobuter.

Trubul te vakera kaj k 8 aprilo 2015 berš , e Euroopakoro parlamento angja i resolucia kote o 2 Avgust si notirime sar Dive tari memoria e holokaustoske upral o Rma thaj Sinti, sar targeti te Odova si verifikacia thaj e tretmaneske upral o Roma ko nakhlo periodo em si importantno te šaj arakhel pe jurisdikcia thaj manušiša ookolenge so sine viktimia,  thaj arakhiba mujal anti romani hoš em natolerantno retorika , thaj oleskiri savakteskiri eliminacia.

Respektoa

Zoran Dimov

Presidento an o IRU

Ko vakti tari Parlamentarnoo Sesia e IRU-ske so ikergja pe ko Skopje, Republika Utarali makedonia ko 1 juni ,  IRU delegati tari Germania o Sevgjul Sali sine le prezentacia ko kotor  taro olekere aktivitetoa an i them kote so dživdinela. Maškar o aver ov akcetiringja:“An i diskriminacia e  Romenge thaj Sintia – migarnstko thaj aver familie ko germaniakoro edukaciakoro sistemi so si sikavde em ko kerde studie jekh taro o rezulatatia si vekovno stigmatizacia e Romen thaj Sinti Во sar nainbtergrabilno “Cigani”. Odoleske majbaro kootor taro  akala  familie keren ma te oven athinale sar Roma jail Sinti ki škola. Odoleske e edukaciakoro sukcesi akale familienge  phareste dikhena le  o profesoria.

Majbut  socialno telepravde familie dikhen I formalno edukacia  thaj po sistemi bukjake sar phanl than sebepi I diskriminacia. O naformalno edukacia

Thaj buti dikhen la sar majbare optimizmea em odova imšpreterinel pe sar kulturakro identiteto. Avere rigatar, o problematičn mentaliteto tar disave sikle Roma jail familie ko škole thaj sasoitnipa majbut generalizirinela pe sar “tipčno Romano mentaliteti” kote ilustririnel akale familien sar nafrmaln orientacia sar “Asavke si  Roma”Sar so vakergjam na notirinebuteder rmane  jail sinti familien. I škola majbut si knektirime “Te ove Rom” si tikne šanse sukceseske ki edukacia. O Roma jail o Sintia raritetno si k timia ki barabutni historia thaj sukcesia k Roma thaj Sintoa ko euroopakoro prgresi na diskutirinel pe ki škola , so kerel pharipe e čhavenge thaj e jerienge te moldinen I kultuira thaj I historia e Romengiri.

Te šaj nakhaven pea kala problemia I buti taro Romane edukaciakere medijatooria si fokusea ki antodiskriminacia  thaj scialno em edukaciakiri inkluzia. Faktori s ikerel e Romen thaj e Sintia asavki percepcia ki akaja forma šaj te faisalkerel pe salde prekal nivelirime peraviba ko stereotipa thaj udžariba ko pbaro sukcesu taro sa  riga kana kerel pe lafi bašo jekh a jekh aktiviteto ki edukacia e Romenge thaj o Sintia em rodela pe eksplicintno antvorti.

I socialno distance avere rigatar khuvel majbut e čorole Romen thaj Sintia em avere familien – lkalno niveloa thaj o imigrantoa, Asavko suporto trubul sa e čhavenge te šaj našel pe taro athinalipa em načalipa em ma te ekspnirinel pe o bibačlipa em natolerancia mujal oo Roma thaj Sintia  K jekh o Rmane edukaciakere medijatoria sar simpatizeria sa e čhavenge so kntra modaliteti taro rasistikane klišea s buvljarena pe khere.

Odooleske I Komisia tari EU dela propzalo te promovirinel majlaćčhi akcepcia ki edukacia e čhavenge taro diskriminirime Romane thaj Sinti familie prekal aksplicintn konsekvence so nane len ekskluziviteti ki lokalno implementacia numa sis a e čhavenge sar suprto.

 Deš barabutne fundavno principia ki inkluzia ko social teleperavde romane familie – rezolicia taro Eurpakoro Konsilo taro minsteria ki EU taro 2010 berš akcentirinena kaj trubul te kerel pe aktivitetoi asavke familienge resarinaja te arakhel pe efiukasno inkluzia ko proektia. Prekal o akanutne kapacitetia I impelembtacia akale akcienge ka konektirinen em avere personen s trubul lenge suprti, ten a dikhel pe kaj akava ka kerel majzorale o bičlalipa taro salde o Roma „