Sar akreditirime thaj notirime persona so si la piro ECOSOC status an UN, pali akharin taro Generaln Khedipa, o IRU president Zoran Dimov lelja than ki diskusia ki 78-to sesia e Generaln khedipaske ko Unime Nacie. I tema taro 78-to sesia sine „Nevikeriba i pakjiv thaj palem kulminaia e globaln solidariteteske. Progresia ko akcie tari Agenda 2030 thaj olakere targetia k buvljaripa e sansareske, prosperiteto, progresi thaj saikeriba savorenge“

Majanglal o Generaln sekretaro ko UN kergja vorba anglal i sesia ko generalno debata em vakergja piro raporti e bukjakiri tari i organizacia so si la online ko 6 čhibja k duj formatia akcepcia.

O Raporti sine prezentacia e bukjake taro Sekretarijati taro Unime Nacie suprtoa tar  thema mebria an i Agenda 2030 progresia k klime , promocia egalitetim protektiva manušikane niamia  progresia e tromalipaske, kordinacia ko humanitarno suprto, promocia e niameske internacionalno niamia, progresia k rasaštalipa  kntrola e drogagke, čhinavipa e kriminaleske, nariba mujal internacionalno terorizmi knsolidacia koo Unime Naciue,reforme.

Ko odova aspekti  presidenti Dimov prekal piro raprto prezentiringja piro raprto em o zori ko IRU ko kotor taro tematike ki akaja 78-to sesia ko Generalno khedipa ko UN.

Respektirime IRU membrora, delegatora thaj IRU amala

Kamav an o anav taro IRU em ko miro anav sar olakoro president te ntirinav kaj avela jekh taro majkalo periodo e Romane naciakoro , a  odova si o 2-to Avgust  o Hlokausto upral o Roma thaj Sinti.

Notiribaja akava dive trubul te lipara ko majbari bibaht ve manušipaske an i historia thaj odoleske o holokausto upral o Roma thaj o Sinti na tromal te ovel bisterdo  sar so si em anavkerdo „Bisterdo Holokausto“

„Akale aktea notirinaja jekh taro majtragično periodoa thaj procesoa ki historia e manušipaske – o Holokausto so ko vakti taro Dujto lumiakoro maripa sine kerdo upral o Roma thaj Sintia , sar kotor taro majkali idea so si notirimme sar „definitivno faisali“  e nacistikani thaj fašistikani daravin  upral i tromali lkumia ko odova periodo. Akava dive si kana daja amen godi kote maškar 1933 thaj 1945 berš , o nacistia thaj olengere paše manuša mudargje šelencar mile Roma thaj Sintia – murša, džuvlja, čhave  ko kotora tari Europa so sine telal fašistikani okupacia“

Odooleske k akala divesa apelirinaja dži koo sa amare mebrora, delegatora  a ko jekh em institucie  taro lokalno, regionalno, nacionalno thaj internacionalno karakteri te notirinen akava dive thaj ahgjaar te del pe respekto primal savore so mule ko vakti taro Holkausto thaj mesažo ma te ovel odova nikana pobuter.

Trubul te vakera kaj k 8 aprilo 2015 berš , e Euroopakoro parlamento angja i resolucia kote o 2 Avgust si notirime sar Dive tari memoria e holokaustoske upral o Rma thaj Sinti, sar targeti te Odova si verifikacia thaj e tretmaneske upral o Roma ko nakhlo periodo em si importantno te šaj arakhel pe jurisdikcia thaj manušiša ookolenge so sine viktimia,  thaj arakhiba mujal anti romani hoš em natolerantno retorika , thaj oleskiri savakteskiri eliminacia.

Respektoa

Zoran Dimov

Presidento an o IRU