Sar so buteder Bugarcoa ko lačhipa liparen e “Bate Tošo” odokhare em dena arman e “desničarsko Rome” . Bizo te haven kaj si čačipa soske historičaria sikavgje o romano darhi taro Todor Živkov. Premal o profesori Todor Balkanski ov prekal dadeskiri linia taro Živkov ov si taro romane gavutne. Ko 1877 berš o učo represent taro region Orhanie sine rusko majoro Sozi notirime sar “nervozno em seriozno manuš” Sine le idea sa o džamie te kerel olen khangira a e Romen muslimanoa te kerel hristijanora. Odova akti kergja le ko vakti taro oleskoro nasledniko Mirković kote ko oleskoro ofiso angja jekh bura panjeja em o svešteniko kergja len hristiania sar leste. Agjaar o anav tari familija Jašarovci sine kerdo ki bugarsko čhib em sine notirime sar Živkovci. I daj taro Todor Živkov I Maruca sine tari familia vlahiakere Roma taro Somovit.
Asavko akti si em e romansko diktatorea o Čaušesku. Ov si biame ko 26 januari 1918 berš ko vlahiakoro gav Skriničeht telal o anav Nikolae Čauš. Premal o profesori Balkanski oleskere darhie si taro Romane migrantoa so anavkeren pe sine sar “Bugaria”, Kana sine le 14 berša ov ulo membro ki Romansko komunistikani partia . Palo odova ov kop o anav dophergja o lafi “esku” so si ki translacia “ stilea” emu lo Nikolae Čaušesku so notiringje pe sar genijalco taro Karpatia . Diferencijaja taro Todor Živkov mujal I Moskva, o Čaušesku sine le nadaravutnipa e Moskvavke em o kremelj te vakerel kaj nane te lel than ki Praško anglonilaj taro rig e Varšavsko paktoske.
Buteder angleder sine jekh egzamplo manuš romane ratea so palo odova ulo em Princo em te legarel e Moldaviakoro thagarutnipa. Oleskoro anav si Stefan Razvan. Prekal jekh verzija ov sine čhavo taro vlahiakoro kmeto em Rom so sine em robo e princoske taro Anastasi , mitropolito moldaviakoro si dengja le lačhi edukacia a palo odova o mitropoli korkoro mukhlja le ma te ovel pobuter robo.Sebepi oleskere personalno kvalitetoa . o Stefan Razvan ulo bojari. Ov reslja te ovel šerutno ko sekuriti brigade taro o princo Arion Tiranolus. Ko jekh momento o sekjuriti Stefan huljavgja le tari piedestalo e princo emo v uklilo ko piedestalo em sine ko trono 5 masekoa (taro april dži ko avgusto 1595 berš), suportoa tari Polska . Ko agor ov da sine mudardo odolea so sine humlavdo kem posavdo kolcoa.

Link: http://www.voice-bg.com/29-glasat-na-bulgaria/7064-hora_romane.html

O Europakoro kriso manushikane niamenge (ESCP), kaskoro ofiso si ko Strazbur , Francia erati angja i decizia kaj i Slvakia phaglja o niamia duj e personenge so sine ratvarde tari i policia ko vakti tari i racia ki romani mahala ki Moldava em Bodvu ki Slovakia ko 2013 berš. O themakere ofisia na kergje baro rodaripa akale akteske  so si phagiba o internacionalno kanonia ki them manušikane niamenge . Akana o kriso rodela kompenzacia taro rodiem love a odova si 20.000 eura.

O incident sine ko juni 2013 berš kana pobuter taro 60 policiajcioa kergje racia ki romani mahala so dživdinen ko droma Budulovska ki Moldava upreder Bodvu e, klerhgje fizičko atako paše 30 Romenge konektiribaja čhave em romnja.

O Centro manušikane niamenge (Poradan) sar NGO kergja jursdikciakiri askepcia em e duj terne Romenge sar svedokoa so sine brutalno marde tari I policia ko vakti e raciake kana sine legarde ko policiakoro stasiono em odori ikerde.

Link: http://www.romea.cz/en/news/world/european-court-of-human-rights-rules-against-slovakia-in-case-of-police-brutality-against-roma