Edukacija

Deš neve Pedagoško asistentoa ki implementirime praktike taro RBICM, a finansisk teloikerde tari rig e Ambasadake tari Republika Slovakia ko Skopje

Sar ko nakhle berša agjaar akava da berš sine praktika so startujngja  ko masek maj 2023 ,  RBICM implementiringja  o proekto „Pedagoško asistentoa“ ko dejbe suporto čhaven taro fundavne škole   kandidatia akale praktikenge resena sine sertifikatoa sar „Pedagoško asistenta“

Aakava berš i praktika sukcesiale nakhavgje la deš kandidatoa so dćana sine taro masek maj 2023 berš , a ko satrati e neve sikljojbaskere beršeja ka počminen sar pedagoško asistentia te keren buti e čhavencar so si len pharipa ko sikljovipa.  Akava aktivitet ka vel implementirime sa dži ko agor e masekoske decembro 2023 berš.  Sa akala pedagoško asistentoa palo odova ka šaj te keren buti thaj te oven angažirime taro korkoro fundavutne škole.

Numa trubul te vakerelpe kaj akaja praktika so si implementirimi.  Finasisko sine kerdi suporta tari Ambasada tari Republika Slovakia an  Skopje so dengja love te kerel pe olakiri realizacia.

Mehrema Djukatani (20), si avgoo Romani so agorkergja i religijakiri škoola ki Medresa „ Mehmed Fatih“ an i Podgorica: Miro hidjab si miri kruna

I Mehrema Djukatani vakerel kaj  interes thaj motivi bai islamsko škola arakhlja ko piro sakodiveseskoro djivdipa ki familia, amala thaj kolegia. Vakergje mange te djav an i Medresa me gindinav sine em miri mangin  sine te djav em geljum“, vakerela i Mehrema. Na sine lokheste, numa i hš pslo diplomiriba sine bar, vakerel i Mehmrema.

Ko jrekh  momenti ačhiljum em gindinava sine dali čače me agorkergjum miri edukacia, em sium sine but garvasiale pe mande . Em mire jeria sine garvasiale pe mande a majbut mir dat. I Mehrem si akana sar agzampl avere ternenge Romane čhienge te džan lakor drum , em „but pučena aman sar resljum odova, em me dava len mire konsiloa , a lačho knsilo dela pe lokheste“

Taro pire šov berša dikhlja kaj kamela I religia . Taro odova momenti j sikljola sine em rodela sine o čačippa, em te praktikujnel o postulatia e religijakere ko sakdiveseskor dživdipa.

“Agjaar resljum fundavutn dćanlipa e islameske, em akana panda džava majodiriga te sikljovav  mire religiake- vakerel I Mehrema.

Link: https://romanet.me/vijesti/prva-romkinja-maturantkinja-medrese-mehmed-fatih-moj-hidzab-je-moja-kruna/?fbclid=IwAR0mYGn5Eg9ZCJsYe2ECR_PLX4BWYEDWmCP4_9IRR3gQQOC_3v5Hhxc66ww

Youtube:

O terno Rom Dimitrije Golubovič taro Niš notirime si sar majšukare terno filozofi an i lumia!

O Dimitrie Golubovič (17) terno Rom tar Niš somnakaeskere medaljaja irangja pe tari Grcia taro internacinalno šampionato.

V si sikl ko trinto klasi an i niško gimnazia „Bora Stankovič“ . Ov reslja e somnakaeskiri medalja ko akana sig agrkerdo Internacionalno filzoifsko olimpijada IPO 2023 an I Grcia. O Dimitrije majanglal viktoriringja ko nacinalno šampionati  ko Požarevac , so kvalifikujngja pe ki bari lumiakiri filozovska audiencia. Ki Grcia leskro filozvsko esei , ki anglikani čhib sine ntirime sar majšukare maškar 103 kandidatia taro 49 thema , prekal o žiri!

- Sine 5 kriteriumia so sine moldime. Odova si argumentia, filozovsko fundamento, orginalnost, , struktura thaj dejbe elaboracia ki čačutni forma e esejeske.

Sine man tema so kerel sine buti ko subjektiviteto ki moralno percepcia, jail sar citati taro Hjum.

Trubul sine mange 4 časoa te kerav le. Sine man dar taro stejdži kana startujngjum hrasamosaribaja soske I konkurencija sine čače but bari . Kana hramosargjum I avgo rig , I nervosa našavdili , vakerel o Dimitrija. Dova sine o majšukar esej so hramsargjum le k miro dživdipa, soske sa dengjum mandar. Kana miro anav na sine notirime maškar kola so len diplome , džangjum kaj astargjum nesavi medalja. Kana havgjum kaj na sium maškar okola so lele bronza thaj silber medalja , gindingjum kaj astargjum e somnakaeskiri medalja em našti sine te pakjav. Kana šungjum miro anav – odoova sine narealno hoš. Džanen me kerav sine buti odole somnakaeske , numa akana čače dova ka ovel, odova si napakjajbaske.

O somnakaj ki jekh Olimpijada si dur suno, thaj kana ka rese dži oleste  odova si napakjajbaske. Panda nane mange sa realno kaj resljum o avgo than, vakerel o Dimitrije.

Čehiakiri republika: O Romane čhave ki škola panda si ko baro procento segregirime an o čehiakoro edukaciakooro sistemi

O informacie bašo numero Romane čhave an I škola thaj an o garteni , fundavno thaj maškarutni edukacia ani Čehia so si ikavde ko sikljobaskoro 2016/2017 berš prekal kvalifikacisko notacia taro Čehiakoro ministeriumi baši edukacia terne thaj sporto (Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy - MŠMT ). Taro dende informacie baš sikljobaskoro 2020/2021 berš ikljola kaj ki fundavno škola sikljovena sine paše  950.000  čhave, kote olendar 35.000 sine Romane čhave. Aso I kerdi analiza tari rig e Ofisi e javno braniteli e niamenge , so kontroliringja akala informacie , taro 4.211 fundavne škole an I Čehia isi 262 kpote pobuter taro  34% si Roma. Isi em 126 škole kote pobuter  taro 50% taro čhave si sikel Roma.

Link: https://romea.cz/en/czech-republic/romea-newsletter-romani-pupils-still-greatly-segregated-in-the-czech-education-system-updated-situation-causes-and-efforts-to-solve-this-problem

 

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 77 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali