Edukacija

O terno Rom Dimitrije Golubovič taro Niš notirime si sar majšukare terno filozofi an i lumia!

O Dimitrie Golubovič (17) terno Rom tar Niš somnakaeskere medaljaja irangja pe tari Grcia taro internacinalno šampionato.

V si sikl ko trinto klasi an i niško gimnazia „Bora Stankovič“ . Ov reslja e somnakaeskiri medalja ko akana sig agrkerdo Internacionalno filzoifsko olimpijada IPO 2023 an I Grcia. O Dimitrije majanglal viktoriringja ko nacinalno šampionati  ko Požarevac , so kvalifikujngja pe ki bari lumiakiri filozovska audiencia. Ki Grcia leskro filozvsko esei , ki anglikani čhib sine ntirime sar majšukare maškar 103 kandidatia taro 49 thema , prekal o žiri!

- Sine 5 kriteriumia so sine moldime. Odova si argumentia, filozovsko fundamento, orginalnost, , struktura thaj dejbe elaboracia ki čačutni forma e esejeske.

Sine man tema so kerel sine buti ko subjektiviteto ki moralno percepcia, jail sar citati taro Hjum.

Trubul sine mange 4 časoa te kerav le. Sine man dar taro stejdži kana startujngjum hrasamosaribaja soske I konkurencija sine čače but bari . Kana hramosargjum I avgo rig , I nervosa našavdili , vakerel o Dimitrija. Dova sine o majšukar esej so hramsargjum le k miro dživdipa, soske sa dengjum mandar. Kana miro anav na sine notirime maškar kola so len diplome , džangjum kaj astargjum nesavi medalja. Kana havgjum kaj na sium maškar okola so lele bronza thaj silber medalja , gindingjum kaj astargjum e somnakaeskiri medalja em našti sine te pakjav. Kana šungjum miro anav – odoova sine narealno hoš. Džanen me kerav sine buti odole somnakaeske , numa akana čače dova ka ovel, odova si napakjajbaske.

O somnakaj ki jekh Olimpijada si dur suno, thaj kana ka rese dži oleste  odova si napakjajbaske. Panda nane mange sa realno kaj resljum o avgo than, vakerel o Dimitrije.

Čehiakiri republika: O Romane čhave ki škola panda si ko baro procento segregirime an o čehiakoro edukaciakooro sistemi

O informacie bašo numero Romane čhave an I škola thaj an o garteni , fundavno thaj maškarutni edukacia ani Čehia so si ikavde ko sikljobaskoro 2016/2017 berš prekal kvalifikacisko notacia taro Čehiakoro ministeriumi baši edukacia terne thaj sporto (Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy - MŠMT ). Taro dende informacie baš sikljobaskoro 2020/2021 berš ikljola kaj ki fundavno škola sikljovena sine paše  950.000  čhave, kote olendar 35.000 sine Romane čhave. Aso I kerdi analiza tari rig e Ofisi e javno braniteli e niamenge , so kontroliringja akala informacie , taro 4.211 fundavne škole an I Čehia isi 262 kpote pobuter taro  34% si Roma. Isi em 126 škole kote pobuter  taro 50% taro čhave si sikel Roma.

Link: https://romea.cz/en/czech-republic/romea-newsletter-romani-pupils-still-greatly-segregated-in-the-czech-education-system-updated-situation-causes-and-efforts-to-solve-this-problem

 

ZRDICM havljarel akharin vash praktikja „Pedagoško asistentoa e čhavenge sikle ki fundavutni edukacia“

Ko pervazia tari realizacia e programake “Pedagoško asistentoa e siklenge ki fundavutni edukacia” so si le resarin o kandidatria te oven stručno te keren buti siklencar ki fundavutni edukacia so sikaven majtikno sukcesiu ko sikljojbe dejbaja suporto te šaj em hramonjena pe ki škola,  em te sikljoven majbut ki školq thaj an o odova konteksti I Asociacia Romanoo biznis informativno centro tari Makedonia – ZRDICM, havljarela akharin  bašo kandidatia teresen diploma – sertifikati akale standardno profesiake – “Pedagoško asistenti”

Ko jekh ko šartia tari standardno proofesia „Pedagoško asistentia“ ki korkor prgrama tergjola thaj o šartia bašoo o kandidatia soj tane:

–  Diploma agorkjerde majhari maškarutni štarberšengiri edukacia (Stručno tehničkoo škola, ekonomikano jali pravno smeri, jali sasti gimnaizia)
– Te pendžarel buti ko kompjuteria 
– Te vel ole upreder 18 berša.
– Te ovel themutno tari Republika Utarali Makedonia

- CV thaj kontakt numero

Sa o dokumentoa te bičhaven ko e mail: Această adresă de email este protejată contra spambots. Trebuie să activați JavaScript pentru a o vedea. majpalube dži ko 26.05.2023 berš.

Emran Ismail si avgo Rom – Majterno kolaborati Krisari ko Učo Upravno Krisi an I R.Utarali Makedonia

Akala divesa o Emran Ismail si le karana baši loš thaj baht sar peske agjaar em ko profesionalno nivelo. O Emrani akala divesa reslja dekreto bapi profesionalno pozicia ki buti sar „Majterno krisari an o Učo Upravno krisi“. O Emran Ismail si avgo Romano Krisari ki Republika Utarali Makedonia taro piro biathinalipa.

O Emran ismail piri maškarutni edukacia agorkergja ki škola S.U.G.S Gimnazia Josip Broz Tito“ ko Skopje, Palo odova studiringja ko Jurisdikciakoro fakulteti "Justinianus Primus"  Pire studie agorkergja olen ko vakti thaj sine perfektno studento thaj sine Magistri prosrekoa 9.5 ko Internacionalno Jurisdikcia thaj Jurisdikcia ki EU. Angleder te ovel oficialno notirime sar majterno Krisari ov stažiringja ko Krivično kriso ko Skopje jekh berš.

O ingerencie si te anen decizie kana si spor taro nadležnostia ko ofisia ki them maškar o komune thaj i diz Skopje, maškar o komune ki diz Skopje thaj o sporia so si maškar o komune thaj  i diz Skopje em o legarutne taro javno funkcie te sine astarde odova ko kanoni, dći kote ko Ustavu jali ko kanonia si dende aver forma protektiva.

 

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 134 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali