O darhinalipa e Romane jekhinake akana nane ni miti nit garavin. I misteria taro darhinalipa thaj i durutni historia e Romenge ikljol taro lingvistikani, historikano thaj kulturakiri funda.

O dži akanutno džanlipa tari lingvistikani thaj kulturakiri antropologia, thaj i etnološko studia e romane jekhinake zojrakerelk olengere indiakere darhie taro Roma thaj čhinavgja o arhaično stereotipia so si konektirime e darhinalipaja thaj i migracia e romane naciakeso si panda majteleperavde thaj marginalizirime odori kaj so ola akana dživdinena.

O avgo rodaripa sine te keren opservacia e darhinenge taro Roma upral i funda tari čhibjakiri analiza si taro jekh hungariakoro pastoro o Vali Stefan so tradicionalno dela pe leskle sar sertifikato kaj ov arakhlja e Romengoro darhinalipa kaj avel tari India.

Ko starti taro 1760-to berša ov an o Universiteto ko Lieden - Holandia arakhlja trin kolegen studentia taro than Malabar so si an i India kaskiri čhib thaj forma e mujeske si identično sar ko Roma so dživdinena sine ko pašipa taro Komarno (avdisutni utarali Slovakia).

O Vali Stefan sine an i familia so posvoingja ole, a ko olengoro kher keren sine buti Roma thaj odoleske ov notiringja akaja identifikacia ki čhib so keren sine lafi akala studentia taro Malabar thaj o Roma. Ov kergja lčista taro 1000 lafia so keren sine o studentia thaj kerel sine i paralela e listaja okole lafencar tari Romani čhib palo iraniba taro universiteto te šaj te definirinel o čačipa taro oleskoro rodaripa.

Link: http://www.albaiulianul.ro/cultura/item/6933-examining-the-indian-roots-of-roma-their-historical-linguistic-and-cultural-

An i piri barvali nacionalno historia upreder 1000 berša o Roma sine pendžarde sar manuša artistoa.
Trujal sa ola sikavgje pe sar cirkusko artistoa sar so si žongleria, akrobatia thaj aver so sine lengiri profesia.

Ko jekh rodaripa akcentirinela pe kaj i avgo romani cirkusko trupa an i teritoria tari Europa sikavela pe panda an o 1322 berš. Oj reslja taro Egipet an o Carigrad thaj gejnel sine 20 džene so keren sine but riziko performansoa an i arena. Odoja grupa an o 1323 berš prekal o Carigrad thaj Trakia reslja majanglal an i Makedonia thaj palo odova geli an i Srbia.

Ko odova vakti an i Srbia sar thagar sine o Stefan Uroš II jali majpendžardo telal o anav Dečanski. O grčko historičari Nikifor Grigoras ilustriringja odova cirkus ko plo lil " Historia e Vizantiake"

Aso oleste odola cirkusko preformansia an i Srbia keren sine sa odola aktia so keren sine thaj an o Carigrad. Akala prezentacie keren sine len em ko Prizren, Skopje thaj aver dizia. Majpakjavutne akaja grupa Roma cirkuzantia palo odova geli nekote an o Paščim, majpakjavutne an i Špania. Akala dokumentia sine sar fakti kaj o Roma sine an o akala teritorie an o odova periodo.

Palo odova ko vakti tari Osmanlisko Imperia so ali ko akala teritorie isi siguritetno hramosarde lila kaj o Roma sine ko akava regiono. Jekh olendar si jekh lil statistikane gejnipaja taro 1491 berš kote notirime si kaj sa o registririme Roma sine len hristiansko religia thaj o Turklie kana avile ko akala thana o Roma sine odothe.