O Roma an i Europa avile paše ko 1100 berš thaj olengere zanatia sine te keren tekstilo, pastra thaj aver so kinen sine o Europejcia. Numa sebepi olengiri kali morthik thaj i čhib, i percepcia mujal o Roma irangje la aver čhane.
Sebepi o mariba so sine ko odova periodia an i Europa phanlile sa o drumia bikinibaske, phare sine hajbe e askereske em e manušenge thaj sa majbut počmingje te roden bilovengoro bukjarno personali so ka kerel buti salde hajbaske thaj roba. Aver lafencar e Romen kergje robia.
Majpurano dokumenti kote si liparde o Roma sar robia si an o periodo taro 1331. dži ko 1355. berš, kana sar lidero sine o austrisko vojvoda Rudolf IV thaj o thagar e Srblienge, Bugarenge, Grkonge thaj Albanconge o Stefan Dušan kote jekh taro pandž kotora Roma dingja len sar bakšiši an o manastiria thaj gazdia farmenge.
I rima sine hulavde sar robia so keren buti ko khera, thaj Robia so keren buti an o farme..
O Bojaria (feudalno aristokrtaia tari Rusia, Bugaria, Moldavia thaj Vlaška) sine majbilačhe mujal pire Robia. Sine len ekstra kriseskoro kanoni kote sine mukhlo te maren pe o Roma ko pire sa dži kote na perel olengoro mas . Kana ka astaren sine desave romane robo sa manglja te našel kamšikujnen le sine thaj ki men čhiven leske sine satrunalo obruči so sine le šilcia so posaven sine leske i men te mrdingja jali te zasukja so šaj sine te mudarel le ko than.
Ko aver kotora tari Europa na sine odokhare eksplicitno o robia Roma, numa i situacia sine panda majbilačhi. O Papa Pio V kergja zori an o 1568. berš te paldel sa e Romen taro odova regiono telel i presia tari rimokatolikani khangiri.
O Portugalcoa an o 17 thaj 18 veko bičhaven sine e Romen ko pire kolonie an i Latino Amerika, Afrika, thaj India, a o Portugalsko thagar Ivan V sine le kerdi opsesivno natolerancia mujal o Roma so bičhavel len sine an o Brasil thaj Angola bizi desavo ando kriseskoro akti.
An i Francia o decizie baši deportacia si taro 1427, kote an o satrto sine salde nekobor , numa taro 1560 berš počmingje dekretia mujal o Roma te džan peske tari them jali te ukljen an o Galie. O thagar Luj XIV an o 1682. angja decizia sa o Roma - muraš te čhiven pe an o prangie te uklen an o galie , a o romane džuvlja te oven kamšikujme thaj te oven paldime taro thagaripa bizi krisoskoro akti.
Ko germansko muzei an i diz Nordlingen isi eksponatia sar so si alatke mučibaske so keren sine e Romenge tari germania, thaj plakati kote si sikavde o Roma so si len pharavdi morthik thaj mas taro kamšikoa angleder te legaren pe an i egzekucia - humlavibaja kote sine hramosardo titl " Kriso e Romenge thaj olengere romnjenge an i akaja them" Ando sasto kanoni bašo te čhinavel pe o ropstvo ko Roma , majpendžardo telal i terminologia "Slobuzenja", kote e eruopakere Roma thaj ko avdisutno dive liparena la uli an o 1864. berš. Uli kana sine themakoro puč thaj o nevo romansko govermento legardo taro Mihail Kogalinceanu so sine sar progresivno rig, angja o kanoni te čhinavel pe o ropstvo thaj kmetluko thaj i sasti phuv te iranel pe e manušenge taro o gava.

Ko dujto lumiakoro mariba ko holokausto plo dživdipa našavgje taro 200.000 dži ko 1 milionia Roma. Odova sine paše jekvaš taro numero Roma so ko odova periodi dživdinen sine ki Europa.

I Germania duri ko 1982 berš akceptiringja o Holokausto upral o Roma thaj odova mukhlja konsekvence.

Palo jaudie, o Roma sine dujto ki lista taro nacistikano sistemi baši eliminacia. O presidento e srpsko fondaciake bašo Holokausto e Romenge o Rajko Đurič vakerel kaj trujal o javer sa i roma avdive da si diskriminirime thaj paldime.
„I bibaht thaj i Romani dukh si belego ko badani e lumiake thaj trujal o predživdime Holokasuto ika avdive da si paldime thaj diskriminirime . Sako diskriminacia thaj terori si fakti kaj i lumia ni ilea ni gogjaja na kamen te akceptirinen o čačipa bašo Romano holokasuto " vakerel o Đurič.

Majbaro numero Roma so si mudarde si ki germania, palo odova ko NDH. Trujal akala thana mudarde si ki Polska, Italia, Francia, Holandia, Belgia, Čehia, Slovakia, Srbia, o thema taro ex SSSR , Ungaria, Romania, Grcia thaj Švedia em Švajcaria.