Si but diferentno stilia e Romane muzikake. O Romane folk gilja thaj balkansko stili tari muztika e Romengiri tari ex Yugoslavia, Bugaria thaj Grcia ostemalkeren instrumentia anavkerdo sar buzuki so si paše e hidusko instrumenteske anavkerdo sar "Vina" so bašaven sine an i Hindusko muzika. Šelberšipaja o manuša mangen sine taro romane gilja thaj kheliba.
Thagara, imperatoria thaj aver sako drom ko ple palate mangen sine te oven romane muzičaria. O jagalo Flamengo muzika tari Špania iklilo taro Roma. O informacie vakerena kote ko 19-to veko kote o Špansko Roma - Kale khelen sine thaj bašavena sine sakote.
O manuša so dikhena sine khelen sine thaj aplauzirinen sine ko ritmi taro gitare thaj navinena sine e flamengo denserenge. O tanco Flamengo resalj o anav e prekal i phakši Flamengo kaskoro badani barabutne e uče mejnjaja thaj o uče pre so ikeren si sar so si o stavi so ikeren o Flamnego denseri.
Ko jekh o manuša but mangena sine o trube, trombonia, klarinetia, davulia tari muzika e romane bendenge, sar so si "Fanfare Čiorkarlia" tari Romania. Olengere zorale tonia thaj sig ritamia so sikaven dukh, holi, baht thaj reflektirinen But aspektia taro Romano dživdipa,
Akava stili tari muzika avel tari otomansko Imperia thaj vaktea alo sig ritami sar kalo bluzi so sikavel o emocie thaj o pharo dživdipa e Romengoro sikavel pe prekal akaja muzika.
Neko vakerel kaj akaja muzika legarel i emocia e Romeskiri. O šamie thaj o koloritno buvle fustania sar peperuga so si e romane džuvlen tari Ungaria, Rusia, Srbia, Makedonia sare bašaven lačhi muzika ikerdi tari violina thaj orkestarsko muzika. I Romani muzika dela hor belego sar ki nekanutni agjaar ki akanutni historia e muzikakiri.