O negativno efektia tari kriza šaj te oven but reflektirime upral o familie so isi len po trin jali pobuter čhave , o romane čhave em o ruralno familie. Odova ka astarel em e manušen so nane len kontinutiteti ki buti, majanglal ko manuša so keren buti ko uslužno sektori. I pandema majbut astarel e socialno grupen em drastično iranel o ritami dživdipaske ko sa o dizutne. I pandemia so uli ko globalno buvljaripa taro Covid 19 negativno kergja ki situacia majbut upreder o čahve , a majbut sine astarde okola o majčorole. Notirinel pe kaj dopherdo paše 16.000 čhave ki Makedonia si ki linija telal o čorolipa sebepi o love so si ki familia em so nane buti sar rezultati atri ekonomikani kriza kerdi taro Covid 19. Akala notacie si kerde prekal I kerdi studia “ Socio ekonomsko presia taro Covid 19 upral o čhave ki Utarali Makedonia”, suportoa taro UNICEF, Fajnans tink thaj USAID . O UNICEF akcentirinela kaj o negativno efektoa tari I kriza šaj te oven majzorale ko familie so si len trin jali pobuter čahevm ko romane čhave em ruralno familie. Ola dopheren kaj ekstra ki edukacia I Makedonia dengja baro zori o čhave te sikljoven em on line ko vakti tari I pandemia. Odova angja em ko jekh pobare komplikacie sar ko familie agjaar em ko rpofesoria sebepi o nanipa informatikani tehnologia em džanlipa sar te keren olaja buti , a o familie so si len pobuter čhave nane len ni šartia te sikljon kheral.
Kana o škole si phanle isi riziko o čhave te našaven piro šajdipa te sikljon , o sistemi teloikeribaske - hoš kaj si siguritetno, o hajbe o majmarginalizirime čhave – kote šaj majpakjavutne te ikljoven da taro edukaciakoro šprocesu , e ola ka pukjinen I majbari moldi.
