Ki Špania o Roma si anavkerde sar “Gitanos”, em dživdinen pobuter taro pandž šel berša ko kompleskno barabutno dživdipa e aver dizutnencar so ola akharen len “Payosi”.
O avgo dokumentia kaj isi Roma ki Špania datirinela taro 1425 berš o Filip III, athinalipaja kaj isi Roma sar nomadsko grupa ko 1619 berš vakergja: Daravnipaja kaj ka oven mudarde dendo si dekreto kaj sa o Roma trubul te džan peske tari Španija ko roko taro šov masekoa em ma te iranen pe.
O Markizi taro Ensende , so sine ministeri andrune bukjenge ko thagar Ferdinand VI, ko 1749 berš dengja dekreto sa o Roma te phanen pe.
Paralelno odolea ko 19 veko pa naakari o Roma sine konketirime ki nacionalno imaginarno Špania . Olenmgiri kultura, adetioa, estetika lele o lokalno kulturakere artistoa em instrumentaliziringje em folkolriliziringe tari rig e kulturakere buržoaziake , so manglja te konektirinel jekh forma nacionalno, autentikano em esktra španiakiri forma darhinalipa.
Em dži kote ko arti , jekh a jekh sar oi Francuzoa , sine len kontinuirimi inspiracia taro Roma, andre ko sasoitnipa na alo dži ko čautni akcepcia e Romen.
Link: https://phralipen.hr/2019/12/18/pogledaj-roma-svog-andele/
