Politika

Miri percepcia: I romani politika thaj o šah

Čačipaske na sium nesavo stručnjako bašo šah thaj oleskiri filozofia , numa prekal mire „nabare“ džanlipa tari akaja purani khelin , i romani politika baš ki late nesar dikhava sar so i akaja khelin o šah.

Ćačipske o šah si fer khelin. Jekh rig si kali I aver si parni . Ki politika si hari aver čhane. Odori khuvela pee m ki “sivo” zona. O šah nane politika , ama na ynaćinel kaj  olsakiri strategia našti jali na valjani te ovel em ki politika.

Kana profesionalco khelela šah ov jail oj majbuteder fokusirinela pe ko odova sra lanirinel em so kamel te khelel o  oponento. Odova keren sebepi jekhutno fakti. Sako poteg ko dendo momenti šaj te anel benefiti , jail našavdi situacia ki nesavi faza popalal. Sa rem te dikhe em te le o šah khelel pe e moralea , a ki politika sar so džanena khanči nane moralno jail namoralno. Numa okova so si but namoralno , namukhlo em neopravdano  ki politika si khelibe bašo personalno benefit, a na ko interes e naciake.

E asavki partija šah majbut khelena o romano politikano bloko. Salde ko personalno interes jail olengere majpaše manuša  thaj khanči majdur. Odoleske o rezultatia si mizerno. O romano politikano bloko ki politikano šahovsko khelin majbuteder si sar topovsko hrana – jali pioni

Majbut droma žrtvujme bašo javere interesia te šaj o thagar jali thagarutni te aćhon napipinde..

A ko maškar vakti kana I lumia ko kontinuiteti trampinela pe , avel amenge jasno kaj trubul amen da o Roma te trampina amen, Te vakera stop  bašo akava status quo em te ova hazri te dikha o avutnipe., Valjani te džana kaj džaja. Trubul amenge majbut lačhi strategia kolea ka faisalkera so valjani amenge, Ko šah o elementia tari jekh šukar strategia si keriba hrabro potezia., istemalkeriba o dende šanse , em fleksibilno kheliba e roljake.  Nane akava  šaj sigurutetno formula sukceseske , numa akava si nekobor fundamentalno idee so but lokheste bistrena pe. Salde asavki kalkulacia šaj legarel amen angle. Sosoke ni jekh na viktoririnel ki partia šah te chidingja pe ki rig. O Šah si em maribe mujal o greške – feleria.

Ramuš Muarem - Cirko

 

Trin berša sar mulo o Amdi Bajram, jekhutno deputato Rom so sine le majlungo deputateskere mandatia taro 1994 dži ko 2020 berš

Avdive 14 oktobro agorkerena 3 berša sar mulo o Amdi bajram , so sar deputati Rom ko Parlamenti e Makedoniakoro sine le 11 mandatia taro 1994 sa dži ko 2020 berš.

Ov si biame ko Skopje ko 1956 berš . O Amdi Bajram ko 1994 berš ulo deputati koo Parlamenti tari Republika Makedonia sar membro tari Partia baši sasti emancipacisa  e Romenigiri (PCER), numa dži ko agor e mandateske kergja sar biathinalo deputati . Ko 1996 berš fundirinela I partia SRM em sine notirime sar olakoro president, Trujal o avgo mandati ko aver mandatia

(1998 – 2002)(2002 – 2006)(2006 – 2008)(2008 – 2011)(2011 – 2014)(2014 – 2016) thaj (2016 – 2020) sine deputati taro Sojuzi e Romengoro tari Makedonia kotr sine president sa dži ko oleskoro meriba. Mulo ko 64 berša palo vileskere problemoa. Sar oleskoro nasledniko Presidenti an I partija SRM akana si notirime o Gabriel Bajram.

Intervju e Selvija Mustafi kotor taro kor timi tari AVAJA: “I Avaja si ki evoluciono faza kote isi trampe taro pobuter aspektoa, so si apsolutno saste procesoske“

Roma Times: I Avaja ko akava periodi dopherga ko piro anav panda jekh dopherdo anav – O Roma baši Demokratia - Roma for Democracy ? Kobor akava dopheriba sine le presia ki trampa taro anglutno legaripa taro akanutno aktuelno legaripa?

Selvija Mustafi: I Fondacia o Roma baši Demokratija  si nevo entiteto em haing neve pakjajbaske resaribaja te kerel majzoralo demokratsko participacia e Romenge ko sasoitnipa, a i Avaja sar inicijativa so si kotor tari i fondacia. Jekh taro resarina e fondaciakere  si te del suporto e individuenge, naformalno grupenge, asociacie em mediumsko portalenge  so ka keren promocia e Romenge ko buvljaripa an i demokratia.

O formiriba e fondaciakoro na sine la presia ki trampa taro legaripa taro anglutne lideria numa phravdilo nevo than jekhe majbuvleste horizontoske em barabutno aktiviteto prekal konektiriba manušen  taro aver regiona  an i them  so si len baro potenciali  ko zorakeriba e jekhinake.

R.T. Ko si akana ko legaripa ki Avaja, em si li odothe taro anglutne lideria tari Avaja?
S.M: I Avaja si ki evoluciono faza kote isi trampe taro pobuter aspektoa, so si apsolutno saste procesoske. Ko legaripa si amen manuša so sine angleder ki Avaja , numa em panda but avera numa avera so ko nakhle 4 berša sine len šajdipa te oven lideria ko lokalno nivelo em te bajron ko sasto proces te šaj resen ko legarutno nivelo. Odova so si konkluzno ko sasto proces ko butikeriba si amaro mangipa te kera buti bizi diferenca ko si lideri , soske i resarin ko agor e diveseske si jekh a jekh,, salde o fokus si diferentno,  Jekhe rigatar si amen o sig kotora taro romane mahale, ko buteder komune a taro aver plitikane organiziriba em presie.,

R.T.: So si akana o fokuso ko aktivitetoa tari Avaja?

S.M.: Sar angleder da i Avaja fokusirinela pe ko 3 šerutne elementia, a odola si:
politikani edukacia, politikano lejbe than thaj reprezentacia.

Ko nakhlo vakti sine amen šajdipa te dikha sako forma taro manipulacie kana si vakti taro alusariba. Taro sa odoova sar šerutni poenta  si kaj trubul majzorale aktivitetoa e hangiba tari i jekhin, politikani edukacia (sar čače te da amaro hango), participacia (soske si importantno sako te participririnel em te del po hango) em reprezentativnost bašo pobari presia ki kreacia e themakere politikenge.

R.T: So si  šerutno motivi tari Avaja te bajrol ko romano politikano subjekto?

S.M.: Gindinav kaj vakti si te hava kaj trubul te ova zoraleste politikane organizirime te ova ko majuče politikane procesoa em konektirime ko pozicie  so ka keren trampe ki amari jekhin.

O motivo si jekhutne , amende nane amen amari them thaj askereskoro takati te šaj demonstririnaja nesavi zor, ekonomsko siem majčoroli jekhin an i Europa, ama odova so šaj te kera si te organizirina amen politikane em te kera buti prekal tamikeriba taro takati ki jekhin. Šukrikerinaja taro amare parapapoa em lideria sar so si o Faik Abdi , amange si šajdipa na salde te gindina baši politika , numa em te ova konektirime  aktivno tr la  than odothe. Ki Avaja si generacia taro terne lideria so si len kapaciteto te kreirinen majlačho avutnia prekal barabutne idee em mangin te lačharen o statusi e romane jekhinakoro.

O Varheji tari Tirana: O membripa avel ko Paščimalo Balkani

O eurkomesari bašo buvljaripa , Oliver Varheji tari Tirana notirinela kaj I Albania akana ovela o membripa ki EU , a odova si ko jkh sa e themenge taro regioni. “O membripa avel an iu Albania. O membripa avela ko Paščimalo Balkani. Akan aka šunen soi planirinaja k akava drumoi, a odva si o plani tari progrsia ko Paščimalo Balkani so ka editirina ole.

Olea but sigate ka startujnel o buvljaripa taro 1 januari o berš so avela, te šaj va kherutne e themenge membria  so ka oven neve ko majsig vakti kana ka ven ola hazri, vakergja o Varheji.

Ov o plani vakergja anglal o ministerial avrutne bukhjenge taro thema taro Paščimalo Balkani , Ola k mitingo ko pervazia taro Berlinsko proceso ki Tirana, kote deš divesenge ka vel em  Samiti akale prv+cesoskoro koo nivel tar premieria em presidentoa. Ko avdiusutnoo mitingo lafikergja em  šefi e dipčlomatiakr tari North Macedonia o Bujar Osmani em as leste  nevo plani baš Paščimal Balkani trubul te kerel barabutni akcepcia ko europakr thaj finansiko suprto e regioneske.

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 654 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date