Numa o majnevo raprto baš 2023 berš , em majbare samaja okva so drabarela ka rodel dali o Okamura si andime. Sske si odova agjaar? Sske si akaja bibahtali infrmacia thaj savi si I elaboracia, Sar te drabaren pe duj forme bai jekh buti, em anel pe sako olatar diferentno konkluzia.

Šaj krkro  dikhena. Ko plir beršeskro raprto “Raporto bašo ekstremizmi thaj natolerancia ki teritoria tari Čehia” bašo 2022 berš o Ministeriumi andrune bukjenge hramongja akava:

O ksenofobično populistia em političaria lung vakti demnstririnena uč nivelo fleksibiliteti ki lengiri rodarin temaja jail majšukar vakerdo bašo na amala. Šaj buteder olendar sine anavkerdi sar tranzicia tar kritike ko islamizmi dži ko kritike sar “totalitarzm taro COVID”. Taro mart doja tema sine čhivdi k dujto plani em irami primal  konflikti ki Ukraina . Akava akti taro pro ‘ Kremlj narativi akceptiringje pobare intenzitetea em pologično. Asavki reakcia sine em ki partia “ Tromalipe em direktno demokratia” subjekto so dži akana nane le konkurencia ko aktivizmi bašo odova.  I partia nervozmo arakhel sine peske odhja pozicia. Odova sine o jekhutno “patriotsko” partia so reslja  ko lokalno alusariba.  Ola sine jekhutne asavko entiteti so reslja te nominirinel em e president Jaroslav Bašta prekal pire vote ko Parlamenti, So ulo e 2023 beršea?

Ko raporto vakerel pe kaj  tradicionalno ekstremistikane partie si ko tikno nivelo. O anti – sistemsko aktivizmi akana dominirinela, Odova sine frontalno informacia so  >Ministeriumi andrune bukjennge dengja ki piri vaktavin dži ko mediumia faktea kaj  Govermento mukhlja le te ikljol. O raporti “ anavkerdo sar “ “Raporto bašo ekstremizmi thaj natolerancia ki teritoria tari Čehia” bašo 2022 berš

Link: htts://romea.cz/en/opinion/analysis-2023-the-year-tomio-okamura-disappeared-from-official-reports-on-extremism-in-the-czech-republic

Na pohari taro masek dive dži ko alusariba ko Europakoro Parlamenti , o rodaripa sikavela kaj pobuter taro 400 milionia dizutne an I Europakiri Unia taro 27 thema membria  pire votencar ka anen importantno progresi ko nacinalističko Partie.

Anglal o alusariba so ka ikeren pe ko sa  thema maškar 6 thaj 9 juni ,  ankete sikavenakaj o partie so si ko socialistikano thaj aver rigakoro centro thaj o Green partie ka ovel len tikni stagnacia ko vote,numa o tradicinalno partie ka ikeren o butibe, trujal so si oslabo rezultatia ki paralela anglutne alusaribaskere ciklusia.

So sikavela o bajraripa tari nacionalistia?

Ko akanutno membria ko Europakoro Parlamenti, e nacinalisten si len 128 deputatia taro sa 705. Ko avutno alusariba primal o ankete šaj te resen pobuter taro 170 membria.

Numa primal o ekspertoa taro germaniakoro Maršal fond idiva nane te sikavel kaj o rpogresi akale partiengoro ka implicirinel pe ko prorusko hoš ko Europakoro parlamenti.

Sar egzamplo si notirime e italiansko premierka Džordža Meloni so aso lende isi len zorale antirusko thaj proukrainsko hoš.

Palo odova e franciakiri presidentka Marin Le Pen kote notirinel pe kaj sine finasirime tari Rusia akana si majbut prekal I Ukraina. “Ka ova samale kana vakeraja kaj o avutni Europakoro Parlamento  trujal so I ekstremn nacional partie resen pobuter than aka oven prorusko jail antiukrainsk taro akanutno parlamenti. Pakajava kaj dova nane te ovel aghjaare”.

I Marin Le Pen ko 2014 berš lelja krediti tar avgo češkoo rusko banka ko učipe taro 11 milionia eura . I uččharin si lungo vakti akale nacionalistikane partiake taro akala lkende love, a I Le Pen sine but kritikujme lakere relaciajaj e Rusijaja. Ko septembro 2023 berp olakiri partia vakergja kaj ola saste irangje o krediti.