Politika

Avena o „Strancia avrial“ an I Europa: Soske o terne den pi vota e ekstremno radikalenge

O historikano sukcesi e radikalno nacionalistengoro ko agorutne alusariba ko Europakoro parlamenti šaj sine sar šok, soske kergje haosi e duj majimportantno govermneten ko EU.

Numa na trubul te ovel iznenaduvanje nekaske so džanela o bukja ko bilačhi hoš ko but terne manuša ko kontinenti, kote na salde so isi olen zorale antimigrantsko stavia, numa em odova sikavena le but phravdeste.

Ki  Germania , o procento taro terne manušaso dengje piri vota AfD rupingja ko  agorutne europakere alusariba  bašo11 procentia ko votiba ko baripa maškar 24 thaj 30 berša). Ki Francija I partija Nacionalno mitingo tai Marin Le Pan reslja 30 procentiataro vote taro  terne ko nacionalno  nivelo,  so  si bašo 10  procentia pobaro  ki  paralela  taro  alusariba 2019 berš.

Avdive e europakere lideria arakhen pe rizikoa te notirinen o trampe ko  nacion al radikarno terne ki  EU.   Ki  Francia, I generacia Bardel palem ka ikljol ko votib a ko  30 juni  thaj 7 juli ko alisarbia  e nacionalno  parlamenteske ko duj rote. Ko  akala anglovakteskere alusariba so dengja  len o  Makron, ka sikavel dali  o  šokantno  sukcesi ko Nacionalno  parlamenti persi kurko sine sar protestiaem   votiba jalisezmičko trampa e politikake  ki  them , cementirib aja I  ekstremn o  nacionaslistia sar legarutni politikano takati. Ki  Germania  ,  I  b ilačhi legardi politika taro trin partie ki legarutni  koalicia taro  Olaf Šolc na kergje anglovakterskere alusariba ,  ama šaj te ovel sar mudarutni gloiba e Govermenteske.

Em so te ovel ko avutne nekobor kurke thaj masekoa, o terne ekstremistia ka formirinen e europakiri politika beršencar, a šaj em decinijencar. E politikanelojalnostia beršencar formirime  taro  terne but droma si em sasto dživdipa. I europakiri generacia „O Strancia avrial“ šaj  reslja kotorvale, ama odova nanne te agorkerel but sigate.

Link: https://www.nin.rs/svet/vesti/51493/dolazi-evropska-generacija-stranci-napolje-zasto-mladi-glasaju-za-krajnju-desnicu

O lideria tari EU nane len phanlo lafi bašo o šerutne funkcie ko institucie an I Unia

 O lideria tari Europakiri Unia (EU) ko mitimgo ko 17 juni na re4sle te phanen pe lafia te notirinen o anava sar neve šefia ko europakere institucie.

Kaj nane kontrakto vakergja le da o Presidento taro Europakoro Konsili so nakhel oleskoro mandate o Parl Mišel. “Amari obligacia si dži ko agor e masekoske juni te phana o lafia taro kandidatia ko uče pozicie ko EU thaj I strateško agenda”, vakergja o Mišel ko agor tari buti e europakere liderencar.

O šefia taro goveremnoa thja thema valjani sine te notirinen naoficialno o anava kaske sine angleder kerdo naformalno phanlo lafi.

Numa sa irasaliloa kana o lideia e themenge jail govermentia so avena taro europakere nacionalno bloko, rodingje kotor tari funkcia Presidento ko Europakoro Konsili.

Presidenti ko Europakoro Konsili alusarena o lideria ki EU ko period taro 5 berš. Prekal pobuter informacie taro akava mitingo, e Europakoro nacionalno partia rodingja mandate taro presidenti e Europakoro konsili te hulavel pe ko duj kotora taro 2.5 berša, Kote I nacionalno aprtia ka resel jekh mandati. Odova sine da šerutni barikada em faktori soske o lideria na phanle pire lafia.

Mulo o Stojan Andov – o avgo presidenti ko Parlamenti ki korkorutmi biathinali Republika Makedonia

Ko 89-berš dživdipe mulo o avgo presidenti ko Parlamenti ki korkorutmi biathinali Republika Makedonia, Stojan Andov. Ov si bijamo ko Kavadarci ko 1935 berš .

Ov si pendžardo eksperto bašo ekonbomikane pučiba orientirimo ki biznis ekonomia. Sine ambasadori ki Ex Jugoslavia ko Irak (1987-1991 berš).

Ov si fonderi e Liberalno partiake an I Makedonia thaj sar lakoro president legarel sine I partia sa dži ki fuzija e Demokratsko partijaja ko 1997 berš , kana si alusardo sar presidenti ko Konsili taro nevoformirime Liberalno demokratsko partiake (LDP). 

Ko avgo pluralistikane alusariba ko 1990 berš alusardo si sar deputati ko Parlamenti, a palo odova ko sa o avera alusariuba . Ko trin mandatia sine em Presidenti ko Parlamenti . Palo atentati taro presidenti Kiro Gligorov ko 3 oktobro 1995 bberš jekh periodi sine em ki funkv+cia sar presidenti an I them. Ov sine em kandidati bašo Presidenti e Republika Makedoniake ko presideteskere alusariba ko 1999 berš.

O Roma ko Bujanovac reslje duj mandatia, a udžarel pe em trintο mandati

Kο lokalnο alusariba sο  nakhlο kurkο ikergje pe kο  Bujanovac, I Partia baši pravda thaj baruštiba, sο si Rοmani tari akaja diz , reslja 1.100 vοte jali duj sovetnikia ki  kοmuna. E alusaribaskοrο lista sine legardi tarο presidenti e partiakοrο, Adem Salihi. Prekal  ο infοrmacie sο resele tari partia SJO BIUjanovac, barο pakjaviba kaj ki akaja lista šaj te resel em trintο mandati.

O Bujanovačko Roma kο nekοbοr alusaribaskere ciklusia kοrkοrο lele than kο lοkalnο alusariba em sakο drοm si len reprezentο an I kοmuna. Kο agrutne berša sine len duj sοvetnikia ki kοmuna.

Link: https://rominfomedia.rs/2024/06/03/romi-u-bujanovcu-osvojili-dva-mandata-ocekuju-i-treci-mandat/

FaLang translation system by Faboba

Од 5 Ноември 2022 достапен документарниот филм на СП БТР „Небо, Точак, Земја„ на Max TV и Max TV GO со пребарување –Видеотека

Mangava te vakerav

6-to Romano Čhavorikanoo muzikakoro festivali 
„Čhavorikano Suno 2022“ – SP BTR

6-ти Ромски Детски музички фестивал
„Детски Сон 2022„ – СП БТР

6th Romani Children's Music Festival
"Children's Dream 2022" - SP BTR

Momentalno Online

       Isi 868 misafirija so dikhena o ROMATIMES.NEWS

o Vakti

 booked.net

Majpopularno

Golden Wheel - Entry Application Form

Flag Counter

Amaro brojači genjela taro 13.01.2019
Gejnela isto manuša tari koja phuv drabarena amaro portali
Majtele isi sa-ko-sa kozom dikhle o portali

Consola de depanare Joomla!

Sesiune

Informații profil

Utilizare memorie

Interogări bază de date