O Ex bokseri Osvald Maršal del suporto e Romenge thaj ternenge an o sporti thaj motivirinel len te educirinen pe.
O Osvald tergjol uzal o konopia kote bare samaja dikhel ple siklen " Ma ikav to šero but" del propozalo e terne bokserenge ko vakti taro treningo.
O Osvald Maršal si le muskulia. O sugestie dela len pohari. Na mangel te diktirinel. O terne bokseria šunena le bare samaja soske džanen kaske kerel pe lafi. Trujal so sine leske majphareste ko 70-to berša ki odoja konkurenciua kana sakoneste viktoririnel sine. Osvald Maršal si Sinto.
Bašo Sintia thaj o Roma džanel pe hari thaj kerel pe lafi majbut ki negativno konotacia. Kana buvlili i EU ko Ost o Roma thaj o Sintia si majbari minjoritetengiri populacia an i Europa so gejnela upreder 12 milionia manuša. O Maršal si biamo an o Minden, Germania ki pokraina North Rajna Vestfalia . Oleskere parapaia si tari germania thaj ov ple statuseske an o sasoitinpa trubul sine korkoro te kerel. Ov butederenge sine salde jekh "Rom".
Odova 2Rom" sine le boks mečia telal o germansko flago. O Osvald sar terno manglja te sikavel kote sar jekh Sinti šaj te sukcesirinel an o dživdipa. Avgo drom kana margjum man baši Germaniakiri reprezentacia ko nacionalno timo ko 1971 berš. " Kana startujngja i intonacia e germansko himnake me počmingjum te rovav". vakerel o Maršal.
E germansko reprezentaciake boksungja 25 droma . Sine presidento thaj treneri an o Boks klubi an o Minden. Trin oleskere bokseria sine šampionia an i Germania. " O titule nane importantno" vakerel o Maršal thaj dopherela:" E sportea mangava amari nacia te kerav konekcia avere naciencar" Ničale sporteskere aktivitetencar ka bajrol o timsko ego thaj i gnd bapi tolerancia.
Ko nilaj 2010 berš delegaciaja tari germansko fudvbalsko federacia gelo an i Ungaria kote ko agorutne trin berša sine mudarde deš thaj buteder Sinti thaj Roma. E amalencar rodela sine sponzoria thaj formiringja Asociacia e germansko Sintenge thaj Romengean o Minden.
O Maršal akana sig ple aktivitetia sikavgja anglal o terne an o boksersko kampo Krojcberg an o Berlin. O kampo si anavkerdo sar Johan Trolman. Kerel pe lafi bašo germansko Sinto kote ko 1933 berš sine germansko šampioni ki jekvašphari kategoria. O Nacistia oleskoro stiliu anavkergje le sar antigermansko thaj čhinavena sine oleskiri majodorigurbni boksersko kariera. Sine mudardo ko 1944 berš.
Link: http://www.dw.com/bs/integracija-u-ringu/a-16351375