O Roma si prependžarde prekal o talenti e muzikaja thaj khelibaja, numa angleder buteder deceniencar o pendžarde romane nacionalno dimie sar te našavgjoven taro olengoro sakodiveseske.
Angleder desave berša te sine odova normalno thaj sakodivesekoro, akana o dimie si but koloritno thaj rošale. Interesno si so o Roma počmingje te keren thaj dimie prekal regionia. Sar egzampli si tetovsko šalvare. Numa interesno si so o Romane džuvlja ple šalvare keren kreacia thaj anavkeren olen prekal desave filmsko serie so si aktuelno sar egzampli o šalvare "Šeherzad" thaj aver.
Šerutni tradicia si ikerdi ki agorutno decenia so keren buti ko adetia, duhovno thaj materialno kultura e Romengiri anglal sa o adetia ko vakti taro ber dive, Vasilica, Herdelezi thaj ko bijava. Numa kana odoja tradicionalno garderoba ačhola sakodiveseskiri nosia trampinela pe, trujal so oj ačhili salde ko majphureder Romane džuvlja. Okola taro 30 dži ko 70 berša taro nakhlo šelberšipa legaren sine marame, futa (boča) thaj dimie khere da, akana na uraven len but khere. O kotor taro šea sar so si i boča, marama ' šamia thaj o dimie salde uraven pe kana isi bijava jali sunetia. Odova isto kana ko horo khelena o phureder Romnja, sar so si i sasuj, o babe so isi len šamie, luludi ko bala, dimie thaj i boča. O terne Romane džuvlja legaren akaja nosia, numa modificirimi. Na kheden len ko učkuri, numa legaren kustika, jali an o falte. Ko jekh disave forme taro šalvare isi aver. Odothe isi srma, so sine ko elekia, aplikacia ko pre, ko dimie, thaj o bala na keren ko pundže. O poterne generacie taro Romane džuvlja na mangen but asavko stili, sa pohari legarena šalvare jali dimie, trujal te na vakergje olenge olengere jeria te lagren.