Ko agorutne 20 berša sine bare turbulencie ko politikano dživdipa , konekcijaja em ko Roma tari Srbia. Ki Srbia si registririme efta romane politikane partie numa aktivno si salde trin : Romani partia., Demokratsko Unia e Romengiri thaj Unimi Rmani Partia. Numa ni jekha nane la reprezento an o srbikano parlamento.
O trin romane reprezentoa an o Patrlamento si taro gadžikane partie thaj ola si limitirime ki partisko disciplina thaj praktično na dikhena pe”
Diferencijaja k anglutno sostav e Parlamenteske kana an I lista sine duj tari legarutnbi progresivno partia “ Aleksandar Vučič – bašo amare čhave” akana si akate trin romane reprezentoa a dola si o romologo, o Dragoljub Ackovič po dujto puti mandate, I opersko artisti Nataša Tasič Knneževič taro Beograd avgo drom . Ko vojvodinsko parlamenti si o deputati Jelena Jovanovič.
Ko agorutne 20 berša taro parlamentarno dživdipa ko Parlamenti e Republika Srbiake sine reprezentoa tarpo romano minjoriteti, Numa olengere aktivitetoa na angje but lačharipa ko Roma. OO najekhipa si karakteristika akale minjoritetoske sebepi oleskiri disperzia ki them , I froma em stili dživdipaske thaj aver but faktoria si bariera te kerel pe koherentno partia kaskiri funbdavno resarin sit e kerel jekh a jekh šartia ko status e Romenge sar so si aver da dizutne an I Srbia. Si čli resarin o Roma te len than ko parlamentarno dživdipa a gndinel pe kaj isi, numa keribaja copy paste o egzamplia taro šukare praktike e nacionalno minjoritetenge so resle te animirinen pire nacia prekal o majući themakiri institucia - o parlamenti , te maren pet e anen pe kanonia so sitemsko ka lokharel o dživdipe e majtikne jekhinenge.
Dži tegani I them sar dži akana ka del salde jekhkratno suporto e Romenge sar ki tikni roj. I konkluzia si kaj o probelmi taro najekh a jekhipa maškar o Roma thaj o Gadže faislakerel pe salde instiztucionalno thaj sistemsko , a odova šaj kerel pe salde an o Parlamenti.