Ko vasta taro germaniakoro president o Frank Valter Štanmajer an o Berlino arakhlja pe o lil an I anglikani čhib “ O bibahtalipa e Romengoro an o Jasenovac” taro prifesori d-r Dragoljub Ackovič membro ko Internacionalno komisia bašo čačipa an o Jasenovac thaj deputati . O Acković o lil dengja e Štanmajereske ko utsavalkeriba taro deš berpa taro čhijba lipar e Romenge thaj Sintia viktimia ko Dujto lumiakoro maripa.
O Ackpovič akana kerel nevo lil e Romenge so nakhle o logorsko tretmano an o Jasenovac kote sar so vakerela sar introdukcia ka kerel la o historičari d-r Gideon Grajf.
- Nane saste numeria kobor Roma sine mudarde an o Jasenovac numa nesave procentoa sikavena kaj si maškar 60.000 dži ko 80.000 Roma – vakerel o Ackovič.
- Akala numeria si logično te džangja pes kaj prekal I statistikani informacia taro 1931 berš ko pučiba “savi si ti dajakiri čhib” kote salde an o regioni Drina Banovina 14.700 manuša vakergje kaj keren lafi “romane” . A pendžardo si kaj odothe si notirime salde 25% taro o Roma. Sare ki NDH sine mudarde. Ko 1948 berš ki Kroacia oficialno sine salde 408 Roma.
