Buteder Sinti thaj Roma so ačhile dživde taro o genocido trainen sine baši pire bibahtale momentoia deceniencar palo agor taro nacionalsocijalizmo. Ko agor taro traiba em tišina tergjola sine ko starti hramosaribe e neve istoriake.
Faktea I istoria taro po Roma thaj o Sintoa so sine karakteristično genocidea, o koncepti “uštipa” valjani te havel pe sar antvorto e thaneske kote smetinela bašo nahumano thaj atakojme.
O uštipa sar solidariteto
Sistemsko, themutno genocide thaj o muadripa sine but fatalno buteder dživdipaske. Pervdo si o tromalipe buteder grupenge em individualcoa. Tari akaja perspektiva taro o viktimia bukvalno reflektirinel pe ko romano vokabulari bašo o „Porrajimos“, so si forma taro holokausti em si sar “kotorvalipe”! Ko jekh momenti em reflektirinela I segregacia so sine kotor taro nacionalsocializmi: o manuš sine korkoro, hulavde tari familia , amala. Pobaro kotor taro o sasoitnipa.
Odoleske o Romano aktivizmo o uštipe sikavel kaj nakhavela o egoistikane mangipa bašo opstanok thaj sikavel o nachidiba taro solidariteto avere manušendar , jekhipa, hoš tari empatia e namanušikano sistemi hulavipa hajbe, te kurtalirinen jekhe javere taro o meripa sa odova ki forma taro uštipa.
O Rejmond Gureme (1925-2020) si heroi jekhe asavke storiake taro uštipa: ov našlja enja droma taro diferentno logoria ki Francia kote sine internirime. Ov palo odova gelo ko francusko askeri uštipaske em marel pe sine ko tromačlipa e Parizeske.
Hari pendžardo akti si o uštipe e Romengoro ko 16 ,aj 1944 berš ko konc logori Aušvic – avdive pendžardo sar “Dive taro Romano uštipa”
