I studia baši situacia e Romencar ROOSA si studia so si kerdi e Romane populaciake tari Finska olengiri inkluzia , ko sastipa, thaj funkcionalno adaptacia taro finsko Roma.
I studia artiklirinela džanlipa ki implementacia ko politike taro Roma. O nacionalno instituto sastipaskere lačharipaske te implementirinel pe i studia e Romenge sar kotor taro proekti e Romenge thaj kotor taro odova proekti Nevo Tija (Nevi era), koordinirime taro Universiteti bađo nauke tari Diakoniam finansirime taro Europakoro socialno fondi.
O Finsko Rom si kulturno minjoriteti so si nahulavdo kotor tari multikulturakiri Finska
Nanipa taro apartmania thaj khera , tikne edukacie , buti thaj strukturno diskriminacia keren sine presia ki pozicia e Finsko Romeske. O Finsko Roma keren sine progresia ko olengere niamia thaj inkluzia prekal NGO thaj Konsileskere ofisora.
I Studia baši situacia e finsko Romeske si planirime thaj implementirime bašarbutne e finsko Romencar . Ola lele than ki implementacia e studiake sar anketirime manuša , sar aktivno elementi em sar ekspertoa so planirinen i trampa ko sublimato e studiake barabutne e rodaripaskere grupaja.
O informacie sine khedime ko diferentno reonia ki Finska. Taro sa 365 so lele than 142 sine murša, a 223 džuvlja. I studia ko aktiviteto konektiringja sastipaskere kontrole thaj strukturno intervju jali pučljaribaskoro lil.
O rezultatia sikavena kaj okola so lele than sine lačhe so promoviringje inkluzia ko sasoitnipa. Akava konektirinel suporto e jekhinake, sar so si importantno ekonomsko thaj pishološko suporto maškar i paše familia, thaj maškar suporto ko praktikano aktiviteto.
Aver targeti sine aktivno leiba than e khangirenge thaj o asociacie. O faktia sine o pharipa te avel pe dži ko finansie, so šaj kerel maktrušale o kvaliteto dživdipaske. Avere rigatar ki studia e Romengiri sine čale taro olengoro socialno angažmano.
Konkluzno aktiviteto sine o sastipe thaj i situacia bizo phare fizičko funkcionalno kapaciteto ko romane džuvlja, thaj učo nivel hronično nasvalipa so korkoro ola vakergje le thaj o rizik faktori.
Em o Romnja thaj o roma sine le nekobor negativno sastipaskere notacie sar nanipa taro fizičko aktiviteto, thaj baro nivelo pijbe cigare . I diskriminacia da sine ko učo nivelo akceptirime.
O rezučtatia tari akaja studia šaj te ove lende sar relevantno faktori ko aktivitetia taro pprofesionalcia ko diferentno aktivitetia so akceptirinen e Romen sar pire klientia.
O rezultatia keren identifikacia ko konkluzno prioriteti ko sastipe thaj situacia . O Roma si ki teleperavdi pozicia dži ko sar egzamplo - o progreso ko olengoro edukaciakoro nivelo thaj te dikhel pe prekal pozitivno trendia sar sikaveiba olengere sastipaske thaj situacia.
O predizvikia so si identifikujme prekal akaja studia trubul te opservirinen pe thaj o Roma trubul te oven akceptirime ko avutno socialno thaj sastipaskere reforme te šaj kerel pe realizacia ko egaliteto e Romenge sar o aver minjoritetia. I studia e situaciake ko Roma ka del lačho fundamentalno struktura te džal pe majodoriga ko pozitivno drumo e aktivitetenge.
