An i konekcisa e FB editaciaja taro aktuelno ministerka ko MTPS i Jovana Trenčevska ki konekcia bašo dujdivesengoro mitingo ki socialno inkluzia e Romenge ki Utarali Makedonia kote than lele reprezentoa taro makedonikano Govermento , Parlamento, internacionalno thaj civilno organizacie kote akceptirime tergjola sar naslov: „ Sasti inkluzia e Romenge ko sasoitnipa si savala kote barabutne keraja buti“ - https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=126701383255471&id=101380972454179
Piri reakcia sine thaj e Netvorko baši akcepcia ko sistemsko thaj savakteskere faisalia baši integracia e Romenge an i Utarali Makedonia
Ki odoja reakcia mačkar o aver tergjola :
REAKCIA KO STATUSI TARI MINISTERKA TRENČEVSKA EDITIRIME KO SOCIALNO NETVORKO KO FB
?Konekcia ko 400 romane have ko proceso anglalškolsko edukacia so bilovengoro si an o gradinke si HOVAJBE!
Respektirime dizutne odova nane čače numa si HOVAJBE. Ko momneti nane pobuter taro 200 čhave em majbaro kotor olendar pukjinena participacoiia. Sar jekh egzampli: Sa o čhave ki gradinka 8 April ko Šuto Orizari pukjinena participacia.
?700 stipendie bašo Romane sikle ko Maškarutne škole ko beršeskoro nivelo,
Te vakerel pe kaj dena suporto 700 romane siklenge ko maškarutne škole si baro HOVAJBE soske o numero si but potikno.
?Učo nivelo taro bukjarnipe ko Roma ki themakiri thaj javno administracia thaj Amari them si majanglal ko akava prioriteto an o region si saste HOVAJBE!
Kaste mangena te hohaven, tumende jali amende! Ki themakiri thaj javno administracia ko momenti isi salde 1% Roma ki buti barabutne e Romencar so keren buti ko komunalno kompanie so keren komunalno butikeriba sar higieničaria. Te lipara salde kaj aso i statistika ki Republika Utrali makedonia Roma si 2.6%.
?suporto ko kherutnipa sar so si legalizacia olengere kherenge si kotor taro realizirime resarina kote o ministeriumi barabutne pire partnerencar keren sine buti ko nakhlo period si HOHAJBE!
I legalizacie e kherenge taro o Roma si načačutno suno pherdo košmarencar thaj korupcia. Sa šaj legalizirinel pe numa o romane khera na. Majbaro kotor taro dizjakere šerutne vakerena kaj o Roma em Romane mahale si ko green than kote trubul te keren pe parkoa.
?Ko avutno periodi hazrkerel pe green em digitalno agenda. O konektiriba e Romen ki digitalno agenda dikhaja le sar vazdiba o nivelo tari I akcepcia ko digitalno instrumentia , digitalno edukacia, suporto e Romane čhavenge ki edukacia ki berza bukjake te šaj resena džanlipa, thaj suporto e Romane pretpriemačen ki digitalizacia olengere bizniseske si HOVAJBE!
Asavke paušalno konstatacie našti te akceptirina olen. Majanglal amen na avaja tari desavi aver planet aps te ovel desavi specijalno programa amenge baši digitalizacia thaj amen da siem akale thanendar em akate dživdinajaem bahtake esapinaja kaj but popukare istemalkeraja I digitalno tehnologia. So legarel pe ki digitalizacia ko biznisi te dćanen kaj baro numero biznisia so kerena o Roma jail si digitalizirime jail našti te digitalizirinen pe. On line kovači našti te ovel.
?Ko umalja taro green agenda o Roma ka oven konektirime ki cirkularno ekonomia ki transformacia e sistemonge ko legaripa e diferentno otpadoa thaj aver resursia ka ikljon em neve opcie em neve bukjarne thana si HOVAJBE!
Ma, ma hovaven amen. Sako drom liparen e Romen kana kerel pe lafi bašo otpad,. Dži kana o Roma ka oven konektirime e otpadea? Odova si stereotipo thaj diskriminacia . Te khedel pe otpad kote nesar odoja buti tradicionalno phanena la e Romencar, a na green agenda.
Amen panda siem pe droma so isi čika, bizo fiundavno elementia saste dćivdipaske, čuče vogja bezo menie, a tumen dena lafia baši green agenda. Sar agjaar HOVAVENA amen!
Ko agor, angleder 7 divesa o Roma palem sine diskriminirime. Akava drom ki kultura. Dali i romani kultura, romani muzika thaj filmi na valjani li lenge suporto? Dali e Romenge na trubul te den pe pobuter love bašo suporto e kulturake jali amende e Romen nane amen kultura? Si li akava kulturakoro genocid e Romenge? – vakerel pe ko agor tari olengiri reakcia pali kaste tergjon pobuter taro 10 romane NGO, asociacie thaj khedipa.
