Akava 2018 berš so ko nakhiba, salde so na startujngja o 2019 berš !. Ko jekh avel okoja gind " So šaj te udžarel pe an o akava 2019 berš!". Thaj ko jekh telopučiba: " So trubul o Roma te udžaren an o akava berš?"
So legarel pe dži ko "rekapitulari" thaj o pučiba - So kerde dži akana o deceniakere lideroa an o Romano politikano bloko, pire naciake o antvorto si - paše KHANČI!
Te kergja pe elaboracia thaj dikhel pe an i retrospektiva o sasto periodo taro olengoro "politikano aktiviteto" okolenge so sine " jekhutne dži akana romane politikane legarutne" thaj te kergja pe sublimato so kergje dži akana ka avale pe dži akala resultatia:
„O Roma an i RM ko akala saste 27 berša reslja o majteluno nivelo dživdipaske - jali aver čhane vakerdo - civilizirimi stagnacia.
„O roma majodorig si diskriminirime, teleperavde, bidikhle, jurisdikciakere thaj ekonomikane maltretirime , thaj ikavde taro majbaro kotor e thematar"
„O Roma trujal so si kanonikane akceptirime olengere konekciake an o sasoitnipa, ola si panda dur an o margine thaj si salde "muli šabdi an o liloro".
Sa akala situacie si resle salde so o Bare Rajona " Savakteskere Lideroa e romane politikane blokoske" Soske?
Oodva si soske ko vakti kana čhivgje piri signatura an o kerde koalicie te len salde tikne troe taro o kolačo, ola ko jekh čhivgje signatura keren: Negacia ko sa kerde atakoa upral o Roma, učharena o incidentia, nakerdi infrastruktura, mangin ba[o personalno profitiriba , teleperaviba o ingerencie thaj ofiseskiri situacia thaj panda but aver " tikno milioni personalno privilegie"
Odoleske majprosto rodela pe tumendar ko akava momenti te den ostavka taro tumare lidersko funkcie (so agjar da nadžanen sine te keren len o funkcie) ko tumaro, amaro em partiakeoro anav . Akale aktoa ka mukhen than te iranel pe o baripa e čačutne Romeske thaj olengiri visia. Mukhen o than thaj e Romen tari tumari politikani robia, den Ostavka- te šaj avel o prioriteto sar so si o Tromalipa thaj i vizia tari Progresivno Roma!
O neve thaj progresivno takatia ko Roma but šukar džanena kaj panda o dživdipa e Romengoro an i Makedonia si politikano manipulirime thaj si kontrolirime. I terni romani jekhin si but limitirimi kana kerel pe lafi baši olengiri politikani participacia thaj angažamni an i politika. Kana kerel pe lafi baši politikani konekcia na referirinaja bašo partizirimo bukjarnipa, numa adresiriba thaj angažmani ko pučiba thaj o problemi so o Roma arakhena pe. Trubul te trampinel pe i forma tari presentacia thaj adresiriba e problemenge so o Roma arakhena pe , thaj ko than te oven anavkerde sar " Romane problemia" te kerel pe kategorizacia jekhe grupake , resarinaja te chidel pe o džovaplipa taro (manuš .them), trubul te akceptirinel le kaj si odova sar politikano thaj socio - ekonomikano problemi so astarela e romane jekhina sar konsekvenca taro lungoberšengiri stigmatizacia thaj diskriminacia odole grupake.
Mukhen odova e neve romane politikane visiake te kerel buti bizi tumaro suporto tari tumari purani veteransko politikani garnitura.
Rajonalen purane romane politikane lideria, vakti si bašo tumaro politikano FAJRONT!