O informacie taro Popis 2002 berš sikavena kote paše 70% taro Roma an i Makedonia keren i romani čhib sar olengiri dajakiri čhib.
An o utaralo regiono tari Makedonia o Roma majbut keren turkiakiri čhib, a ko paščimalo regioni i albanikani jali turkiakiri čhib , numa na romane a majbut i terni generacia Ekstra ko paščimalo kotor tari them buteder Roma keren thaj makedonikani čhib sar olengiri dajakiri čhib.
Taro havljarde edukaciakere programe sar alusaribaskoro predmeti taro Ofiso e buvljaribaske e edukaciake šaj te dikhel pe dži kote o sikle alusaren o predmeti Romani čhib thaj kultura te sikljoven an o kontinuiteto palo duj saatia an o kurko .E edukaciakiri programa an i Romani čhib thaj kultura legarel o Ofiso buvljaripaske i edukacia.
Aso odova Ofiso e edukaciake thaj o predmeti Romani čhib thaj kultura ko šovto klasi šaj te educirinen salde persone - edukatoria so džanen lačhe i romani čhib thaj si le diplomirime Filološko fakulteto - edukaciakoro profilo, Pedagoško fakulteto an o Filozovsko fakulteto - Instituti pedagogia, diplomirime pedagogo.
Ko jekh i škola trubul te arakhel ofiso kote ka ikeren pe o edukacie prekal o predemti Romani čhib thaj kultura .
Ko komune kote isi baro procento Roma taro 14 komune salde 4 komune sikljoven akava predmeti Romani čhib thaj kultura.
Fakti si trubul te rodel pe an o Kanoni ko progresi thaj protektiva e niamenge preperutne taro jekhina so si majhari taro 20% taro dizutne an i republika Makedonia taro 2008 berš . Lačhe si te notirinel pe kaj o škole so korkoroinicijativno o direktoria anena akava predmeti Romani čhib thaj kultura a isi asvake so panda an o III klasi na den pe lenge šajdipa e jerienge te alusaren savo predemti ka sikljon olengere čhave. Sar antvorto so den o institucie si kaj nane edukaciakoro kadari.