O Rautitia taro Nepal majbut si ko vešakere regionia taro Jajarkot thaj Dang an o Nepal. O manuša taro akava pleme si harne thaj pherde. Ola si kale mrtikaja thaj karakteristike taro Austroloidia.
Ola keren lafi ko tibeto burmansko čhib anavkerdi sar Kamči čhib numa generalno si len em dijalekti sar nepalsko.
TEHNIKA SATARIBASKE DŽANVARIA
Ola astaren džanvaria majbut majmunia so si importantnoo ktor taro dćivdipa taro Rautitia. A olengiri tradicionalnoo astaribaskii tehnologia si intrigantno. Kana ola ka dikhen grupa majmunia ki džingla ola džana sigate ko odola thana . Ola molinen pe angleder te počminen te staren olen. . Ola da bi astaren e majmunen ćhivena sepetka – mreža с ki phuv telal o kašta., O Rautitis palo odoova vikinena te šaj daraven e majmunen , em o majmunija huljen ki phuv em asatren pe ki sepetka.
O astarbia akale majmunenge ko sasto ritali džala paše 30 procentoa taro vakti.
I ROLJA MURŠA THAJ DŽIVLJA
Pobuter muurša taro akava pleme keren buti kaštea so palo odova legaren odola artiklia ko paše gava so odoleske ola den odola artikloa, ama lena hakbaskere artikloa. Kerena kaštunale sandukia , čare, poslužavnikia em aver, OO džuvlja pobuter vakti nakhaven le khere em dikhen e familia.
KHERA: O regionia kote nakhavena o dživdipa si ko plaina taro Sivalik ko dakšim tari himalajsko plaina an o utar. Isi nekobor tabu teme sar so sin a troman te gejnen pe o dćene taro o pleme,, ma te akahren manušen kana džana te staren majmunen jalu te aven ko paše khera kaj so dživdinena ko olengoro pašipa.