Trujal o oficialno ateizmo an i ex SSSR, but Roma ikergje ple religiozno tradicie thaj apakjavipa. O Roma majbut sine an i odoja religia maškar o manuša so dživdinen sine. An i Rusia thaj Ukraina ola sine Rusko ortodoksia, an i Estonia thaj Latvia Luterania, an i Litvania thaj Belorusia katolikia, an o Krim thaj Centralno Azia muslimania (Sunitia). O relegiozno baredivesa sine but importantno e Ortdoksno familienge, o Krečuno - Božiko thaj i Patridi - Veligdani si ekstra opservirime. O paramisia thaj o ritualia zojrakeren sine i interpretacia e Romane religiake thaj sikljujbaske
Panda ko 18-to šelberšipa , o Rusincia thaj i Romani kultura si ekstezivno konektirime (akava tipi konekcia sis ko aver da thema. O numero Rsko, Ukrainsko thaj Sovetsko pisatelia sine inspiririme tari Romani percepcia kote o rusincia dikhena sine len sar mangipa bašo "liberta".
Duj rusko autoria so sine len bare aktia upral i rusko literatura sine o Aleksandar Puškin (1799-1837) thaj o poeti Aleksandar Blok (1800-1921), an i poema taro Puškin "Roma" o heroi o Aleko so gelo romane bendia an i Besarabia ko agor mudarel ple Romnja e Zafira, so irangja le leste sar Gadžo a zamanglja Rome. Akaja paramis inspiringja e poete Blok so istemalkergja desavo terksti tari poema taro Puškin " O romano karavani džala sine, o čerenja thabljon sine upral"
But fantastično paramisia sar so o čhave spasinen sine pe familien taro giganstko sapa, taro gogjaver romane čhave so čoren o grast taro thagar gadžo, čhave so si biame ko jekh vakti thaj o jazie konektirime. Odova buteder sine kerdi prekal lačhi naracia kote dopheren thaj humorea. Romane autoria editirinen sine ki ex SSSR ko 1930-to berša sine o Germanov, Pankov Dudarov dengje but školsko thaj politikane pamfletia barabutne prozaja, translacia e rusko čhibjaja thaj lila taro Ivan-Rom Lebedev thaj o Kustaleb so hramosaren sine romane teatarsko perfomansia thaj paramisia.
Palo 1937 berš na editirinel pe sine an i romani čhib sa dži ko 1980-to berša kana iklili kolekcia taro paramisia thaj gilja e čhavenge taro Išvan Demeter, R.S thaj P.S. Demeter, Mateo Maksimov, romane autoria so hramosarena sine an o Parsi trujal so si biame an i Rusia.
Prekal e muzikakoro stili "Romani romansa" sine formalizirime taro urbano Romane horia ko 19-to veko. O hori giljaven sine rusko folk thaj urbano mangipaskere gilja pendžarutne ple vibrato thaj semtonsko giljajbe thaj dekoracia so si pendžarde taro romano giljajbe. Desave gilja si giljavde thaj an i romani čhib. O kemane thaj o gitare teloikeren sine majbut džuvljane vokalia. O stili dikhel pe sar melodrama thaj romantično tari rig e Rusiake. An o Romano teatro an i Moskva "Romalen" kote aven sine o Rusia te sikljoven i romani muzika thaj kheliba.
O orginalno repertoari taro teatari sine diktatičko dizajni taro Roma bbašo Roma. Palo desave berša o teatar sine koncetririme pobut premal na Romani publika. Ko repertoari sine konektirime thaj autoria Roma, sar si si Amen siem Roma, Sine biami an o romano karavani thaj i Romani čhaj so angja i baht. Ko jekh sar e Rusiakere agjaar thaj e europakere kotora taro Puškin sar so si "Roma" thaj o Federiko Garsija Lorka "Ratvalo biav". Majpendžđardo vokali so iklilo taro akava tetari si o Nikolae Sličenko tari Ukraina. O gilja taro akava tetari si pendžarde sakote an i Sovetsko Unia kote o tetaro dromarel sine thaj kergje filmia so sine len buvli distribucia.
