I Unia taro antifašistoa tari Republika Kroacia ko 13 juno akava berš ki piri Web site editiringje informacia kaj mulo o Nadir Dedič o agorutno Rom so ačhilo dživdo ko konc logoro Jasenovac an i Kroacia ko Dujto lumiakor maripa.
Nadir si bijamo 1930 berš ko gav Žeravica ki Bosansko Gradiška, kote sine buteder Roma ko period maškar o duj lumiakere maripa. I škola na agorkerela , o Nadir počmingja te kerel buti. Oleskoro dat o Mustafa dengja le ko barvale manuša te kerel buti sar pastiri arakhel sine bakhren majanglal ko paše gav Brestovčina, a palo odova koi moto taro Wolksdeutsche an I Nova Topola.
Odori sine dži ko septembro 1942 berš , kana sine phanle le telal šubiukerin kaj tharela sine jaga em sine bičhavd ko logori. Sine deportirime ko logori Jasenovac, kte kerel sine buti sar bravari . Ko logori ačhilo dživdo sooske o ustašia na džanen sine kaj ov si Rom , numa gindingje kaj ov si muslimani – Bošnjako. Mukhle ole pali intervencija taro jekh gavutno taro Orahvac so sine amal leskere dadea.
Palo oleskor iraniba ko piro gav palem kerel sine buti sar pastiri thaj sar aver Roma ko odoova regin v konektiringja pe e partizanencar. O Nadir agr e maripaskoro sine ki 20-to Krainsko partizansko udarno brigada. Palo odova alo ko Zagreb kote dživdinela sine sa dži akana. Sine aktivno ko romane organizacie em lelja than ko but aktivitetia ki them em avrial olatar a sebepi ov ko 1970 ki Žeravica sine vazdimo jekh lipar e viktimenge Roma an I Žeravica ko vakti taro Dujto Lumiakoro maripa. Sar jekh taro raritetno Roma so ačhile dživde ov sine akhardo em ko Berlin ko 2012 berš , kote lelja than ko phrajbe e Memrijalo e Romengoro em Sinti viktimia taro nacinalsocijalizmi . E romnjaja em e čhavencar avela sine ko lipar taro Jasenovac, kote lela sine than ko komemracie k lipar e viktimenge , a oleskoro dirketno akcepcia ka ačhol hor ki memoria e sarine bukjarnenge ko Memrijaln than ko Jasenovac.
O paruniba tar Dedič ikergja e ko palkurko 19 juni ko 13 o časo ki kapela Markov pole.