Ko avdisutno dive notirinen pe 76 berša taro Uptipa e Romengoro so sine sar viktimi em targeti e nacizmoske, kaske but hari kerel pe diskusia phravdeste.
Ko 15 Maj i majuči komanda tari nacistikani policia anel decizia te ove mudarde sa o phanle ko agjaar vakerdo „romano kampi“ mangipaja te phravel pe than bašo te kerel pe transporto e Jaudienge ki Ungaria.
Ki rakj ko 16 maj 1944 berš paše 6.000 Roma taro konc logoro Aušvic, Birkenau , dikhindo kaj ka oven eliminirime, kergje uštipa mujal o germansko SS te šaj ačhon dživde.
O uštipa o Roma keren improvizirime šastraja , maripaja mujal o askeria sar so si bara, sastrnale cevke, kašta, teli em talpe. Resle te iranen o avgo atako taro šel askeria. Resen I eliminacia te prolongirinel pe. O aver dive o germansko askeri regrupirime em panda majšastrale, phanen akava uštipa. Jekvaš taro 6.000 phanle sine bičhavde ko aver logoria, a o aver jekvaš so ačhile sine egzekutirime ko 2 avgusti.
Ama savke forme taro uštipa nane but liparde, thaj sar so valjani bna kerel pe komemoracia sar maripa mujal o fašizmo.
Ko nakhle berša počmingje te keren pe inicijative tari rig e romane aktivistetenge liparibaja akava historikano uštipa tari romani nacia ko brutalno nacistikane logoroa thaj (prekal o egzamplo taro aver akcie) aktuelizirinen akaja tema baši reparacia ko nakhlo em aktuielno rasistikano terori.
Numa trubul te konstatirinel pe kaj o nasukceso ki modern Europa ki paralela e Holokaustoa upreder o Roma . Diferentno programe si akceptirime trujal o nakhle berša sar so si reparacia e viktimenge taro holokausto em deiba love desave grupenge , sar so si Jehovino svedokia, em o LGBT viktimia. Kote ko nesave o Roma nane ni konektirime. A ko jekh panda nane akceptirime o programe baši reparacia salde e romene viktimenge.
16 Maj si dive tari komemoracia sar Uštipe e Romengoro , pohari bisterdo em pendžardo ki rasistikani politika tari nacistikani Germania.
