Ko lipar kompleksi "Stratište", ko than Jabuka ko pašipa taro Pančevo, sine notirime o dive kana o Roma si mudarde ko Dujto lumiakoro maripa, thaj dive kana o Hajnih Himler dengja decizia te legaren pe o Roma an o logoria baši likvidacia. Odoja decizia sine dendi an o 16 decembro 1942 berš.
Palo odova notirimi decizia sine dendi 29 januar 1943 berš o Roma te oven deportirime ko Aušvic - Birkenau.
I deportacia sine kerdi ko periodi fevbruar 1943 dži ko juli 1944 berš. Sar konsekvenca taro organizirimi deportacia an o logori Aušvic - Birkenau dži ko 2 avgusto 1944 berš, funkcionirinel sine o spc logori e Romenge anavkerdo sar “Cigojnerlager”. Oleste ko odova periodi sine phanle pobut taro 23.000 Roma, kote paše 20.000 sine likvidirime.
O phanle Roma sine tari teritoria tari Germania, thaj o thema so sine telal okupacia sar so si i Austria, Čehoslovakia, Poland, Francia, Jugoslavia, Belgia , thaj kotora tari Norvegia, Špania thaj tari Rusia.
Ki akaja komemoracia trujal Srbiakoro themakoro učipe than lele paše familia taro mudarde Roma, Romane organizacie, thaj javer.
Ko anav taro ministeriumi bašo butikeripa thaj socialno pučipa , lulugja čhivgja o vice ministeri Milan Popović, a lafi kergja e dizjakoro šerutno taro Pančevo o Saša Pavlov.
O genocid upral o Roma an o Dujto lumiakoro maripa sine jekh taro majabre tragično epizode ko akava maripa thaj na trubul niked te bistrel pe thaj te ačhol an i memoria.