O logoro Aušvic - Bireknau (Auschwitz -Birkenau) sine majbaro nacistikano konc logori baši masovno eliminacia e manušenge.
Arakhela pe ko south tari Polska . 50 km paščimale tari diz Krakov em 286 km tari Varšava.
O anav reslja le premal o diz Osveta (Garazi) so an i germanski čhib si Auschwitz.
Pali germansko okupacia e Polskake ko septembro 1939 berš i Osveta sine akceptirimi sar germansko teritoria thaj o anav sine irame ko Auschwitz
Ko akava konc logori sine deportirime 1,3 milionia manuša tari sasti Europa.
Majbaro kotor taro viktimia sine mudarde kana resen sine ko logori ko komore bašo plini ko Auschwitz II čhijbaja o cikloni B plini.
O aver mule taro sistemsko bokh, phari buti, egzekucia thaj medicinsko eksperimentia Mašak o mudarde sine em 19.000 Roma so sine mudarde ko juli 1944 berš.
O šerutno e logoreske Rudolf Hes ko krisiba ko Ninberg vakergja kaj ko Auschwitz sine mudarde paše 2.5 milionia manuša.
UNESCO akava kampi ko 1979 berš notoringja le sar kulturno lumiakoro akto telal anav “Auschwitz-Birkenau – germansko nacistikano konc logori mudaripaske"
O logoro si tromaldo tari rig e 322 divizia tari Rusko Armia ko 27 januari 1945, Ko logori sine arakhle 348.820 muršane odlea em 836.255 džuvlane so sine e viktimengere.
O dive taro tromalipa taro Aušvic o 27 januari si notirime em sar "Internacionalno dive ki memoria e viktimenge taro Holokausto".
