… E nacisten sine len mangin te eliminirinen e Rmen saste sa dži koo maj 1944. Ko 15 Maj, o SS legarutno bašo „Romano“ kamp o Georg Bonigut dela naredba e phanlenge te ačhon ko ple barake. O tajsutno dive , 50 dži ko 60 SS askeria ale trujal o kampi. Ola mangle te ikaven e phanlen taro barake, ama našti sine.
Ko 16 maj 1944 berš murša, džuvlja thaj čhave taro roomano kampi ko Aušvic – Birkenau, angleder ppredupredime taro manuša s mangen te den otpor ko kampi, organiziringje pe te den otpor e SS askerenge so ale odoja rat te legaren len ko gasno komore. Daravinaja taroo kerde viktimia , soske kootor taro phanle sine purane džene taro germansko askeri thaj odolestar o otpori ma te buvljol ko aver taro kampi, SS askerija irangje pe.
Numa palo odova ko kerde namanušikane elementia premal o manuša so dengje otpor. E phanlenge taro „Romano“ kampi sine čhinavde thaj em odja tikni porcia hajbaja so dena len sine ko dive.
Koo 23 maj o SS askerihja thaj prekal 1500 Roma taro Birkenau sine legarde ko Aušvic kote pal odova sine legarde ko Buhenvald. Duj dive palo odova, 82 Roma sine bičhavde ko kampi Flosenburg thaj 144 Romane džuvlja ko Ravensburg. Ačhile pohari taro 3000 manuša ko agjaar anavkerdo „kampi taro romane familie“, majbut džuvlja, čhave thaj nasvale phure manuša. Olengoro mudaripa sine kerdo ki rakj maškar o 2 thaj 3 avgust 1944 berš, trujal so dengje otpor, 2897 Rooma sine ukljarde ko kamionia thaj legarde ki gasn komra numero V, koote sine mudarde, a olengere trupia tharde …“
