O inovativno teatarsko proekto kerel lafi e Romenge so prekal i Srbia an i Ungaria aven ko Paščimalo Balkani. Rodena azili thaj pakajana an o majlačho thaj siguritetno dživdipa. Odoleske ki akanutni thaj avdisutni Europa o šanse si but tikne.

O Proekti premierno sine sikavdo an o nekanutni berlinsko sinema Delfi, thaj si anavkerdo an i anglikani thaj romani čhib sar: „The Journey/Drom". 

Read more ...

O Roma aven tari indisko kasta "naastarde", zojrakerena i genetsko studia so kergje la indisko thaj estonsko naučnikia. Ko rodaripa so lelja than o profesori dr Tomas Kivisild taro Univerziteti Kembridž, sikavel kaj o Roma an i Europa ale tari India angleder 1400 berša.

Ko pervazia e studiake so o rezultatia havljarde si an o magazini " Nejčer" o analizirime Y hromozomia tari DNK analiza so kerde si paralela e genetsko signaturaja taro europakere Roma thaj milja Indijcia taro sa o riga e Indiake.

O naučnikia taro Centari e kelisko thaj molekularno biologia an o Hajderabad thaj olengere kolegia tari Estonia thaj Švajcaria kergje paralela e  upreder 10.000 genetskop  egzamplia tari diferentno 214 etnikane grupe an i India.

Read more ...

Lungo, rošali, kerde bala, so sine len roš sar mazno mermerno ploča so kana astareja la sat tato somnakaj si o sensi, i egzotično Kol stilizirinela o jakha kote dikhel pe sar te khuevn andre ko to ilo, sung bari trujal savorendfe sar majmistikano temjani. O romane džuvlja si jekh taro majšuđe an i lumia. Si li savore biame asavke šužipaja? Buteder olendar oja numa na sa.

Okola so nane ola šaj keren opservacia thaj te notirinen i mistika e šužipaske so tranformirinena asavko šužipa so khuvela tumen sar kamšiko.

Read more ...

I romani čhib si anglal našaviba. An o edukaciakoro sistemi oj nane thanjardi ki nisavi forma. Ov kerel pe salde an i romani jekhin. Ladžavutne thaj daraja.

Tari Romani čhib o 29 beršengoro Selman na džanel but. Ov si umetniko. Oleskere slike keren lafi bašp pleskiri percepcia thaj hođi. O Romane džuvlja ko avdisutno sasoitnmipa si oleskiri inspiracia.

 “An i BiH i romani čhib si jekh taro okola čhibja so pohrai bistorgjovel. I karana si soske o Roma ladžana te keren pli dajakiri čhib so si jekh forma anglal i diskriminacia" vakerel i Muslija aktivistka ki ternengiri Romani inicijativa " Te ova amala" taro Visoko.

Paše 15% o Roma tari BiH keren aktivno lafi an i romani čhib. 75% na keren nisar romani čhib. te angja pe i romani čhib ko eduakciakoro proceso thaj sistemi sar alusardo predmeti ka ovel lačho progresi.

Read more ...

Avdive kana notirinel pe o internacionalno dive e čhibjenge, o informacie so sikavela o UNESKO an i konekcia taro riziko taro našavipa desave lumiakere čhibjenge kote an i odoja lista sar riziko čhib arakhel pe definitivno thaj i romani čhib.

Ko sako duj kurke našavgjovela po jekh lumiakiri čhib. Taro paše 7.000 čhibja so avdive keren pe lafi an i lumia, jekvaš olendar ka našavgjoven dži ko agor akale šelberšipaske. Taro barabutne 6.000 lumiakere čhibja , 96% si kerde lafi tari sasti 4% populacia. 90% taro čhibja nane len an o Interneto.

Akala informacie so sikavel len o UNESKO si alarmantno e našavipaske taro lumiakere čhibja.

Read more ...
FaLang translation system by Faboba

Tumare informacie bičhaven
ko amaro email

info@romatimes.news

Partneria

Today 139

Yesterday 165

Week 304

Month 1782

All 460025

Currently are 54 guests and no members online

Kubik-Rubik Joomla! Extensions